Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Vojna v Ukrajini: dan po dogovoru Kijeva in Moskve počilo v pristanišču v Odesi

Janez Porenta
Za vas piše:
Janez Porenta
Objava: 23. 07. 2022 / 15:43
Oznake: Nemiri, Svet, Vojna, Ukrajina
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 23.07.2022 / 16:53
Ustavi predvajanje Nalaganje
Vojna v Ukrajini: dan po dogovoru Kijeva in Moskve počilo v pristanišču v Odesi
Pristanišče v Odesi je davi pretreslo več eksplozij. FOTO: The Hill/Twitter

Vojna v Ukrajini: dan po dogovoru Kijeva in Moskve počilo v pristanišču v Odesi

ZDA so včeraj Ukrajini odobrile dodatnih 175 milijonov dolarjev vojaške pomoči za boj zoper rusko agresijo. Zunanji minister Antony Blinken je ob tem poudaril, da »Ukrajinci navdihujejo svet z obrambo svoje države in svobode pred neizzvanim ruskim napadom«.

Nova pomoč vključuje napredne raketne sisteme Himars z dometom do 300 kilometrov in drugo orožje. Hkrati je ameriško obrambno ministrstvo odobrilo dodatnih 95 milijonov dolarjev pomoči v okviru pobude za varnostno pomoč Ukrajini. ZDA so tako Ukrajini namenile že za skupno 8,2 milijarde dolarjev vojaške pomoči. »Naša zaveza Ukrajini ostaja neomajna,« je zagotovil Antony Blinken.

Zelenski ceni strateško prijateljstvo

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je ameriškemu predsedniku Josephu Bidnu na družbenem omrežju že zahvalil za pomoč: »Izjemno pomembno, močno orožje bo reševalo življenja naših vojakov in pospešilo osvoboditev naše dežele izpod ruskega agresorja. Cenim strateško prijateljstvo med našimi narodi. Skupaj do zmage!«

Več eksplozij v odeškem pristanišču

Dan po dogovoru Kijeva in Moskve o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč je davi pristanišče v Odesi pretreslo več eksplozij, za katere je Kijev obtožil Moskvo. »Sovražnik je z manevrirnimi raketami Kalibr napadel pristanišče v Odesi. Dve raketi je sestrelila zračna obramba, dve sta zadeli pristaniško infrastrukturo,« je potrdil Sergej Bratčuk, tiskovni predstavnik ukrajinske vojske v Odesi.

Po napadu naj bi pristanišče zagorelo

»Ti lopovi z eno roko podpisujejo dogovore in z drugo usmerjajo rakete. Zato potrebujemo letala. Potopiti moramo vso rusko črnomorsko floto. To je najboljša rešitev za izvoz žita,« pa je bil neposreden ukrajinski poslanec Oleksij Hončarenko, ki je na družbenem omrežju še pripisal, da je po napadu pristanišče zagorelo.

Ruske in ukrajinske obljube

Pristanišče v Odesi je bilo sicer s petkovim sporazumom določeno za eno od pristanišč, od koder naj bi izplule ladje z žitom, ruska stran pa je obljubila, da ukrajinskih pristanišč med prevozom pošiljk ne bo napadala, ukrajinska pa, da bo tovornim ladjam zagotovila varen koridor med minami v morju, je poročanje tujih medijev povzela STA.

Borrell in Guterres kritična do Moskve

Današnji raketni napad sta že obsodila visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell in generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki je obenem vse vpletene pozval k spoštovanju zavez iz včerajšnjega dogovora. »Dan po podpisu Istanbulskega sporazuma napasti cilj, ključen za izvoz žita, je še posebej obsojanja vredno dejanje, ki kaže na popolno rusko nespoštovanje mednarodnega prava in obveznosti,« je izpostavil Borrell.

Visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borell je sporočil, da EU obžaluje odločitev ruske vlade, ki je včeraj Slovenijo in še štiri članice unije (Grčijo, Dansko, Hrvaško in Slovaško) uvrstila na seznam neprijateljskih držav. »Ta odločitev je še en korak Rusije k nadaljnjemu stopnjevanju napetosti z EU in njenimi članicami, ruske obtožbe pa neutemeljene in nesprejemljive,« je dejal Borell in Rusijo pozval, naj vse tovrstne sezname prekliče.

Afriška unija pozdravila dogovor

Dogovor o sprostitvi blokade izvoza žita iz ukrajinskih pristanišč je sicer pozdravila tudi Afriška unija (AU) in vnovič pozvala k takojšnji prekinitvi ognja in začetku novih mirovnih pogajanj pod okriljem Združenih narodov »v interesu svetovnega miru in stabilnosti,« kot je zapisal predsednik komisije AU Moussa Faki Mahamat.

HRW o ruskem mučenju vojnih ujetnikov in civilistov

Včeraj pa je nevladna organizacija Human Rights Watch (HRW) obtožila rusko vojsko mučenja vojnih ujetnikov in civilistov na ozemlju pod njenim nadzorom. »Ruske sile so okupirana območja na jugu Ukrajine spremenile v brezno strahu in divjega brezpravja,« je opozorila predstavnica organizacije Julija Gorbunova.

Dva od treh vojnih ujetnikov sta umrla

Obsodila je »mučenje, nečloveško ravnanje, samovoljna pridržanja in zapiranje civilistov« v regijah Herson in Zaporožje in ruske oblasti pozvala, naj »nemudoma končajo te zlorabe.« Pogovori z ljudmi iz omenjenih regiji so razkrili 42 primerov izginotja ali samovoljnega pridržanja civilistov. Nekateri niso imeli stikov z zunanjim svetom, mnoge so mučili, dva od treh vojnih ujetnikov sta umrla.

Ruske oblasti morajo odgovarjati in bodo odgovarjale

»Mučenje, nečloveško ravnanje, samovoljno pridržanje in nezakonito zapiranje civilistov so med očitnimi vojnimi zločini, ki smo jih dokumentirali, zato morajo ruske oblasti nemudoma prenehati tovrstne zlorabe in razumeti, da morajo odgovarjati in bodo odgovarjale zanje,« je še dodala Gorbunova.

Orban: EU potrebuje novo strategijo

Madžarski premier Viktor Orban pa je danes dejal, da potrebuje EU novo strategijo glede ukrajinske vojne, saj sankcije Zahoda proti Moskvi ne delujejo. »Nova strategija naj bo osredotočena na mirovne pogovore in pripravo dobrega mirovnega predloga,« je poudaril in dodal, da je strategija Zahoda propadla, ker se vlade v Evropi »rušijo kot domine«, medtem ko so cene energentov občutno narasle.

Madžarska se v vojno ne bo vmešala

»Sedimo v vozilu z vsemi štirimi preluknjanimi gumami. Absolutno je jasno, da na ta način v vojni ni možno zmagati,« je ocenil Orban in izpostavil »nesimetično premoč« ruske vojske na bojiščih. Dodal je, da se Madžarska ne bo vmešala v vojno v Ukrajini, ki jo je po njegovem možno končati le z rusko-ameriškimi pogajanji.

Nalaganje
Nazaj na vrh