Sporočil je tudi, da je Rusija zavrnila predlog prekinitve ognja za pravoslavne velikonočne praznike. Na vzhodu Ukrajine se medtem glede na navedbe ukrajinske vojske spopadi zaostrujejo.

Matere iz Mariupola se po pomoč obračajo na papeža Frančiška

Več tisoč vojakov in civilistov 

Rusija je včeraj naznanila zavzetje Mariupola, le še v jeklarni Azovstal naj bi ostajalo nekaj tisoč ukrajinskih vojakov. V obsežen tovarniški kompleks naj bi se sicer zateklo tudi več tisoč civilistov.

Zelenski je ponoči zatrdil, da se boj nadaljuje. »Na jugu in vzhodu naše države okupatorji še naprej počnejo vse, da bi imeli razlog, da govorijo o vsaj nekaj zmagah. Lahko le odlašajo z neizogibnim – trenutkom, ko bodo morali napadalci zapustiti naše ozemlje, zlasti Mariupol, mesto, ki se upira Rusiji ne glede na vse, kaj govorijo okupatorji.«

Mestni svet Mariupola je v četrtek objavil posnetke iz zraka, ki naj bi dokazovali obstoj množičnih grobišč v bližini mesta. Tudi ameriško satelitsko podjetje je zasledilo območje z okrog 200 grobovi. Posnetki naj bi prikazovali širjenje grobišča, ki je začelo nastajati konec marca. Glede na trditve lokalnih oblasti naj bi Rusi tam pokopavali civiliste iz Mariupola. 

Papež Frančišek: prisluhnimo kriku ljudi po miru! 

Zavrnjena prekinitev ognja za pravoslavne velikonočne praznike 

Ponudbo prekinitve ognja za čas pravoslavne velike noči, ki bo ta konec tedna, je medtem ruska stran po navedbah Zelenskega zavrnila. K prekinitvi ognja za velikonočne praznike sta med drugim pozvala papež Frančišek in generalni sekretar ZN Antonio Guterres.

Janez Janša v pogovorih z Antonyjem J. Blinknom

Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša se je včeraj pogovarjal z državnim sekretarjem ZDA Antonyjem J. Blinknom. Sekretar Blinken in predsednik vlade Janša sta v pogovorih poudarila, da je treba še naprej podpirati suverenost Ukrajine in njeno ozemeljsko celovitost z močno varnostno podporo. 

Sogovornika sta obsodila grozodejstva ruskih sil v neizzvani in neupravičeni vojni proti Ukrajini ter poudarila, da je treba od Moskve terjati odgovornost.

Nemški kancler o dobavi orožja v Ukrajino 

Nemški kancler Olaf Scholz se bo soočil z vprašanji odbora za obrambo nemškega parlamenta glede dobav orožja Ukrajini. Nemčija sicer pripravlja večstranski dogovor o pošiljanju težkega orožja v Ukrajino z več vzhodnoevropskimi državami, vanj pa je vključena tudi Slovenija.

Slovenija naj bi v Ukrajino poslala tanke T-72 sovjetske izdelave, Nemčija pa bo v zameno Sloveniji dala tanke oz. oklepnike nemške izdelave iz lastnih zalog. 

Nemška vlada pod vodstvom Olafa Scholza je bila v zadnjih mesecih sicer večkrat tarča kritik zaradi zadržanosti do pošiljanja oborožitve v Ukrajino. Omenjeni dogovor je del Scholzovega odziva na kritike, da zavrača dobavo močnejšega orožja Ukrajini. Kritike so prišle predvsem s strani ukrajinske in poljske vlade, pa tudi njegovih političnih kolegov.

Ukrajina potrebuje sedem milijard dolarjev mesečno

Ukrajina na mesečni ravni za delovanje potrebuje sedem milijard dolarjev, za kasnejšo obnovo pa bo potrebnih več sto milijard dolarjev, je v četrtek na srečanju Mednarodnega finančnega sklada in Svetovne banke dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. 

Svetovna banka dosedanjo škodo v državi ocenjuje na približno 60 milijard dolarjev. Po besedah Zelenskega je sedem milijard dolarjev mesečno potrebnih za nadomestitev gospodarskih izgub, ki jih je država utrpela zaradi ruske invazije.

»Ruska vojska načrtno uničuje vse objekte v Ukrajini, ki služijo kot ekonomska osnova za življenje. To vključuje železniške postaje, skladišča hrane, naftne rafinerije,« je zbranim dejal Zelenski na srečanju finančnih ministrov in guvernerjev držav članic IMF ter Svetovne banke v Washingtonu.

Zavzel se je še za to, da mednarodna skupnost Rusijo nemudoma izključi iz mednarodnih finančnih institucij, vključno s Svetovno banko, IMF in drugimi. »Vse države morajo biti pripravljene takoj prekiniti vezi z Rusijo,« je poudaril.  

Rusija v dveh okupiranih regijah načrtuje referendum o neodvisnosti

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožil Rusijo, da namerava »ponarediti« referendum o neodvisnosti v regijah Herson in Zaporožje. Prebivalce zasedenih območij je v četrtek zvečer v sporočilu pozval, naj ruskim silam ne posredujejo nobenih osebnih podatkov, ker bi jih lahko Moskva uporabila za ponarejanje izida referenduma.

»To vam ne bo pomagalo. To je namenjeno samo ponarejanju tako imenovanega referenduma o neodvisnosti na vaši zemlji, če bo iz Moskve prišel ukaz za izvedbo takšnega spektakla,« je poudaril ukrajinski voditelj. »Nobena ljudska republika Herson ne bo uspela. Če si nekdo želi priključitve, lahko to privede le do novih močnih sankcij proti Rusiji.« 

V Ukrajini danes brez humanitarnih koridorjev

V Ukrajini danes ne bodo poskušali vzpostavljati humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov, ker so razmere na cestah preveč nevarne, je sporočila namestnica premierja Irina Vereščuk. »Zaradi nevarnosti na cestah danes, 22. aprila ne bo humanitarnih koridorjev,« je sporočila Vereščukova. 

V četrtek so s tremi avtobusi iz opustošenega mesta Mariupol odpeljali 79 ljudi, večinoma žensk. 225 kilometrov dolga pot v Zaporožje, ki bi v običajnih razmerah trajala okrog tri ure, je tokrat vzela več kot 24 ur.

Župan Mariupolja Vadim Bojčenko je sicer danes pozval k evakuaciji celega mesta: »Potrebujemo le eno stvar – polno evakuacijo prebivalstva. V Mariupolu ostaja okrog 100.000 ljudi.« 

Tretjina ukrajinskih kroničnih bolnikov brez dostopa do zdravstva

Po dveh mesecih vojne v Ukrajini nova raziskava Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) priča o uničujoči humanitarni in zdravstveni krizi ter hudih izzivih, s katerimi se sooča ukrajinski zdravstveni sistem. Vsako tretje gospodinjstvo, v katerem živi vsaj ena oseba s kronično boleznijo, nima dostopa do zdravil in oskrbe.

Rezultati raziskave zdravstvenih potreb v Ukrajini, ki jo WHO kontinuirano izvaja, kažejo, da v vsakem tretjem od 1000 sodelujočih gospodinjstev, v katerih živi vsaj en kronični bolnik, poročajo o težavah pri dostopu do oskrbe.