Vplivni nemški škof kritičen do izjave Leona XIV. o spolnih zlorabah
Vplivni nemški škof kritičen do izjave Leona XIV. o spolnih zlorabah
Škof Bätzing Petrovemu nasledniku očita, kako ni bil pripravljen potrditi, da ima Katoliška Cerkev sistemski problem s spolnimi zlorabami. Škof Limburga je v zapisu, objavljenem na spletni strani škofije, izjavil, da so ga papeževe nedavne izjave »vznemirile« in da se mu zdijo »zelo problematične«, poroča spletni portal bitno.net.
Mnenje papeža Leona
»Ali je [Leon XIV.] pripravljen priznati, da niso le posamezniki in organizacije, ampak tudi določene strukture znotraj Katoliške Cerkve omogočale zlorabe in njihovo prikrivanje?« se v zapisu sprašuje škof in se ob tem sklicuje na tiskovno konferenco, ki jo je imel Leon XIV. na letalu med vračanjem z apostolskega obiska v Franciji.
Novinar je papeža vprašal o njegovem srečanju z žrtvami spolnih zlorab s strani duhovnikov, ki je bilo na programu 27. septembra v Lurdu. Zanimalo ga je, ali je res, da je papež skupini »priznal« obstoj »sistemskega« problema zlorab v Cerkvi: »Je to res? Ali lahko pojasnite svoje stališče o tem? Ali menite, da je spolna zloraba v Cerkvi sistemski problem?«
Po mnenju Leona XIV. ima Cerkev posebno odgovornost, da žrtve spolnih zlorab spremlja in jim pomaga pri iskanju ozdravljenja.
Leon XIV. je v odgovoru priznal, da so nekatere žrtve zlorab, s katerimi se je srečal, govorile o »sistemski zlorabi«, vendar je dodal: »Raje bi to izrazil drugače, čeprav sem govoril o nekaterih organizacijah znotraj Cerkve, ki so včasih, če hočete, kot sistem ravnale zlorabljajoče.«
Poskušal je ločiti med Cerkvijo in njenimi člani, rekoč, da je »spolna zloraba predvsem človeški problem«. Ko pa se zgodi znotraj Cerkve, tako Leon XIV., »dejansko dobi drugo razsežnost, ker je s tem versko življenje pri ljudeh globoko ranjeno in včasih celo uničeno«. Cerkev ima zato posebno odgovornost, je pojasnil, »da žrtve spremlja in jim pomaga pri iskanju ozdravljenja«.
Škof se ne strinja
Škof Bätzing je v svoji izjavi zapisal, da se mu tak opis zlorabe zdi »nezadosten in glede na morebitne posledice zelo problematičen«. Poudaril je, da Cerkev zaradi žrtev »ne sme ničesar olepševati, relativizirati ali ne upoštevati neprijetnih resnic«. Po besedah nemškega prelata »pristno oznanjevanje evangelija od Cerkve zahteva, da temeljito in kritično preuči svoja dejanja«.
Nemški škof meni, da Cerkev svojih institucionalnih interesov ne sme postaviti nad človekovo dostojanstvo.
»Svojih institucionalnih interesov ne sme postaviti nad človekovo dostojanstvo. In sprejeti mora, da duhovna avtoriteta nikogar ne odvezuje odgovornosti in nadzora,« nadaljuje nemški škof: »Tisti, ki se borijo proti zlorabam znotraj Cerkve, morajo spremeniti tudi strukture, ki omogočajo zlorabe. Naša Cerkev je treba presojati po tem – v Nemčiji, v Rimu in povsod po svetu.«
Bätzing se v svojem komentarju sklicuje na raziskavo, ki jo je naročila Nemška škofovska konferenca in je bila objavljena leta 2018: izsledki so pokazali, da zlorabe v Cerkvi ni mogoče obravnavati zgolj kot kršitev posameznikov, pač pa da jo omogočajo tudi strukturni dejavniki znotraj Cerkve, ki povečujejo tveganje zlorab. Po mnenju nemškega škofa »mednje sodijo klerikalizem in neenaki odnosi moči, cerkveno povzdigovanje duhovniške avtoritete, problematične oblike osebnostnega razvoja in psihospolnega zorenja ter tabuji, ki obdajajo spolnost in spolno usmerjenost«.
Posameznik ali institucija?
Po navedbah spletnega portala kath.net je Bätzing med tistimi cerkvenimi voditelji, ki so leta širili dogmo, da mora biti spolna zloraba povezana s »cerkvenimi strukturami«. V svoji izjavi na spletni strani škofije je tudi zapisal, da »danes veliko vemo o tem, kako je spolna zloraba postala mogoča v Katoliški Cerkvi, zakaj so jo lahko desetletja prikrivali in katere cerkvene strukture so jo omogočile«.
Zločinov ne zagrešijo institucije, niti Cerkve niti športni klubi niti šole, temveč posamezniki.
S temi besedami jasno nasprotuje papežu Leonu XIV., ki na to vprašanje očitno gleda drugače, komentator omenjenega spletnega portala Thorsten Paprotny pa škofu posledično očita »provincialno katoliško trmoglavost«, s katero naj bi si ustvaril ime »ne nazadnje že v kontekstu nemške sinodalne poti«. Po besedah komentatorja »noben bistroumen človek, pa naj bo kristjan ali agnostik, ne zanika, da je spolna zloraba gnusen zločin, ki ga je treba odločno preganjati in strogo kaznovati«. Vendar, piše Praprotny, »zločinov ne zagrešijo institucije, niti Cerkve niti športni klubi niti šole, temveč posamezniki«.



