Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Vprašanje škofu: Kakšen je bil redosled dogodkov po Jezusovem rojstvu?

Jurij Bizjak
Za vas piše:
Jurij Bizjak
Objava: 07. 06. 2026 / 00:15
Oznake: Škof
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 07.06.2026 / 07:35
Ustavi predvajanje Nalaganje
Vprašanje škofu: Kakšen je bil redosled dogodkov po Jezusovem rojstvu?
Na vprašanje bralke odgovarja upokojeni koprski škof Jurij Bizjak. FOTO: Tatjana Splichal

Vprašanje škofu: Kakšen je bil redosled dogodkov po Jezusovem rojstvu?

Vprašanje bralke Marinke: »Iz evangelijev izvemo, da je sveta družina po odhodu treh modrih bežala v Egipt ter tam ostala do Herodove smrti. Od kod so potem dete Jezusa prinesli darovat v jeruzalemski tempelj 40. dan po rojstvu in kako so se po opravljenem običaju vrnili v svoje mesto Nazaret? Prosim torej za redosled dogodkov ob Jezusovem rojstvu.«

Evangelist Luka omenja osmi dan po rojstvu obrezo (Lk 2,21) in štirideseti dan po rojstvu darovanje v templju (Lk 2,22) ter nato vrnitev v Galilejo, v svoje mesto Nazaret (Lk 2,39), Matej pa poroča o modrih in o z njimi povezanem begu v Egipt (Mt 2) ter nato o vrnitvi iz Egipta v Nazaret. Vsekakor je treba razumeti, da so se v Galilejo vrnili po begunstvu v Egiptu, ki pa ga Luka nekako »preskoči«. Begunstvo je namreč trajalo približno dve do tri leta: Jezus je bil rojen leta 6, Herod pa je umrl leta 4 pred Kristusom!

Obisk modrih je torej pri Mateju označen precej na široko: »Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji, ob času kralja Heroda, glej, pridejo modri z vzhoda« (Mt 2,1): Obisk modrih in darovanje v templju je seveda oboje moralo biti pred begom v Egipt, vrnitev v Galilejo pa vsekakor po begu v Egipt (Mt 2,15.19-23). Oba evangelista pa tako pripeljeta Jezusa nazaj v Nazaret, kjer je bil spočet (Lk 1,26-38).

Matejevo poročilo je polno temnih barv: skrivnostnost, strah, grožnje, beg, zločin in žalovanje. Pri Luku pa, nasprotno, prevladuje vedrina in se glasijo vesele hvalnice. Bog se pri Mateju oglaša (Jožefu) v spanju, pri Luku pa budnim ljudem. Samo pri Luku je torej mogoč tudi pogovor med Božjim poslancem in človekom. Oba evangelista se v pisanju o Jezusovem otroštvu močno naslanjata na Staro zavezo, vendar jo le Matej izrecno navaja, pri Luku pa kar mrgoli bolj ali manj točno prenesenih besed in stavkov iz Stare zaveze, a jih polaga v usta novozaveznim osebam, kakor da so njihove.

Za obe poročili moramo reči, da jima ob navajanju nekaterih dejstev o Jezusovem življenju gre bolj za teološko razlago o tem, kdo je v resnici Jezus iz Nazareta in kaj pomeni njegov prihod za ljudi, kakor pa za veselje do nizanja zgodovinskih dejstev. Vsak po svoje se Matej in Luka pri tem opirata na nekatere like iz Stare zaveze, pri katerih imamo pripovedi o njihovem izrednem rojstvu ali otroštvu. V Mt 1–2 najdemo sorodnosti z Mojzesom (prim. 2 Mz 2) in v Lk 1 (Janez Krstnik) imamo veliko skupnega z zgodbo o Samsonu (prim. Sod 13) in s pripovedjo o Samuelovem rojstvu (prim. 1 Sam 1–2).

Kupi v trgovini

Postni čas
Vsak korak z Jezusom
Duhovna rast
4,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh