Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Vransko: Ogled razstave »Spomin Slovenije. Slovenska nacionalna lista – UNESCO Spomin sveta«

Za vas piše:
Spletno uredništvo
Objava: 12. 06. 2025 / 07:23
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 12.06.2025 / 10:57
Ustavi predvajanje Nalaganje
Vransko: Ogled razstave »Spomin Slovenije. Slovenska nacionalna lista – UNESCO Spomin sveta«
Razstava je na ogled od 12. junija do 31. avgusta. FOTO: Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko

Vransko: Ogled razstave »Spomin Slovenije. Slovenska nacionalna lista – UNESCO Spomin sveta«

V Schwentnerjevi hiši na Vranskem je do konca letošnjega avgusta ogled gostujoča razstava »Spomin Slovenije. Slovenska nacionalna lista – UNESCO Spomin sveta«. Razstavljenih je 10 enot pisne dediščine, ki so se uvrstile na Nacionalno listo oz. nacionalni register Spomina sveta, na osnovi odločitve Odbora Spomina sveta.

Izbrani dokumenti imajo trajen pomen in neprecenljivo vrednost, njihovo uničenje ali izguba pa bi pomenila nepopravljivo škodo za nas in naše zanamce, so v spremnem besedilu ob odprtju razstave zapisali v Zavodu za kulturo, turizem in šport.

Pri razstavi sodeluje več ustanov, ki hranijo bogato pisno kulturno dediščino. Poleg Arhiva Republike Slovenije so to še Zgodovinski arhiv na Ptuju, Narodna in univerzitetna knjižnica, Narodni muzej Slovenije, Frančiškanski samostan Novo mesto, Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, Prirodoslovni muzej Slovenije in Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

FOTO: Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko 

V Sloveniji je bil v letu 2020 ustanovljen Nacionalni odbor UNESCO za program Spomin sveta, ki deluje pod okriljem Nacionalne komisije za Unesco. Njegov namen je popularizacija Unescovega programa za pisno kulturno dediščino Spomin sveta (angl. Memory of the World). Program Spomina sveta zajema več vrst registrov: mednarodnega, regionalnega ter nacionalnega.

Slovenski Nacionalni odbor sestavljajo, po dogovoru z Uradom za Unesco, tri reprezentativne stroke na področju kulture, ki hranijo pisno kulturno dediščino: arhivi, knjižnice in muzeji. Slovenskemu Nacionalnemu odboru UNESCO za program Spomin sveta pa se pridružujeta še predstavnik Ministrstva za kulturo ter Urada za Unesco oz. Slovenske nacionalne komisije za Unesco.

FOTO: Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko 

V letu 2022 je bil slovenski javnosti prvič predstavljen slovenski nacionalni register s prvimi desetimi vpisi, ki se bo z novimi vpisi na nacionalni ravni dopolnjeval vsako tretje leto. Predstavljene enote, simbolično prikazujejo nekatere najpomembnejše mejnike in dejavnike razvoja slovenske kulture ter naroda začenši s prvim zapisom slovenske pisane besede, hranjenim na slovenskih tleh (Stiški rokopis, okoli leta 1428). Sledijo mu ena najpomembnejših plemiških rodbin na Slovenskem (Listine grofov Celjskih), nato prvi mestni statut v notranjosti slovenskega teritorija (Statut mesta Ptuja, 1513) ter najznamenitejša in najstarejša geografska upodobitev pri nas (Piranski kodeks, Pietro Coppo, 1524–1526).

Med pomembnejše dokaze zavedanja slovenske narodne identitete sodijo tudi dela protestantskih piscev od Dalmatinovega prevoda svetega pisma (1584) do zapisov o njihovi ustvarjalnosti (Trubarjeva pisma in pisma drugih protestantskih piscev, 16. stoletje).

FOTO: Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko 

Pomemben pečat je v zavesti naroda vsekakor pustil pesnik France Prešeren, katerega glavni del zapuščine se danes hrani v zbirki 'Prešerniana', med večje sklope odlično ohranjene pisne dediščine pa sodi še celotna, vsebinsko bogata Knjižnica Frančiškanskega samostana v Novem mestu (1469–1800, z množico inkunabul, kodeksov in drugih gradiv različnih znanosti).


Kot edinstven primerek je na enem od panojev predstavljen malo poznan Flyserjev herbarij (iz leta 1696), ki prikazuje razvoj botanike in začetke naravoslovnega udejstvovanja v 17. stoletju pri nas, pomensko zelo močan opomin na grozote druge svetovne vojne pa predstavlja zadnji in najmlajši izbran pisni dokument (Kobetov 'Taboriščni tarok' iz leta 1945), ki v skladu z UNESCOVIMI načeli miru sporoča tudi, da naj se vojna grozodejstva ne ponovijo.


Nalaganje
Nazaj na vrh