Vrata do ljudi v stiski

21. avgusta so na Sinjem vrhu nad Ajdovščino predstavili rezultate letošnje, 31. po vrsti, mednarodne likovne kolonije Umetniki za Karitas, ki so jo naslovili Vrata upanja. Projekt likovne kolonije Umetniki za Karitas že 31 let ob pomoči strokovnih sodelavcev vodi in koordinira Škofijska karitas Koper (ŠKK) in z njim javnosti predstavlja sodobno umetnost ter hkrati ozavešča o stiskah v okolju. Kolonijo strokovno spremlja Anamarija Stibilj Šajn, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. Za gostoljubje skrbi družina Vidmar s Sinjega vrha. Vrata do ljudi Zbrane je nagovoril in se umetnikom zahvalil koprski škof dr. Peter Štumpf, za njim pa še novoimenovani ravnatelj Škofijske karitas Koper Jure Vončina. Kolonijo in delo Karitas podpira tudi Občina Ajdovščina, v njenem imenu je spregovoril podžupan Matjaž Bajc. Anamarija Stibilj Šajn je podrobno predstavila vsakega udeleženca in njegove stvaritve. Predstavitev je obogatila gledališka točka otrok z Gore pod vodstvom Ivice Vidmar in nastop vokalne skupine Mozaik. Kot je povedala koordinatorka kolonije Marjana Plesničar Jezeršek s Škofijske karitas Koper, ki je povezovala predstavitev, se je letošnja likovna kolonija Umetniki za Karitas odvijala pod geslom »Vrata upanja«. »Ker smo v svetem letu, v katerem smo vsi povabljeni, da gremo na pot in postanemo romarji upanja, smo se odločili, da bomo z našim projektom na tej romarski poti odpirali vrata. Vrata želimo odpreti do sodobne umetnosti, tudi tistim, ki sicer ne odpirajo vrat galerij, z zbiranjem dobrodelnih prispevkov pa želimo predvsem odpreti vrata do ljudi v stiski.« Za bolne in umirajoče Letos se osredotočajo na bolne, umirajoče in njihove sorodnike. Želijo si predvsem čim več ljudi izobraziti in jim ponuditi pomoč, ko se znajdejo v situaciji, ko njihov bližnji zboli ali umre. Smrt ostaja v naši družbi tema, ki se jo odriva iz vsakdanjega življenja, starost se odmika v domove za ostarele, umiranja ne želimo gledati v svoji bližini, pa čeprav je to del življenja in je v resnici neprecenljiva izkušnja tudi za vsakega, ki ostane blizu. Zato želijo, skupaj s prostovoljci, pokazati, da je mogoče tudi doma skrbeti za bolnega ali ostarelega človeka, da je tudi tistim, ki so v domovih ali bolnišnicah, treba prinašati veselje in upanje. Želijo si doseči, da ne bi nihče pomislil, da je bolje umreti, kot živeti. »Življenje je namreč največji dar, ki smo ga prejeli, zato smo ga dolžni spoštovati. Kot kristjani, kot sodelavci Karitas pa smo dolžni tudi na glas oznanjati svetost življenja. Če ljudi opolnomočimo, če jim ponudimo pomoč in predvsem znanje, da se bolezni in smrti ne bodo bali, bomo naredili največ,« je poudarila Marjana Plesničar Jezeršek. Vredno je upati Lansko kolonijo so namenili pomoči ostarelim in bolnim, zato so zbrana sredstva namenili za izpeljavo letovanja za ostarele, za plačilo nekaj položnic tistim, ki sami ne zmorejo prek meseca, za sofinanciranje romanj, ki ostarelim in bolnim veliko pomenijo ter za sofinanciranje voščilnic, ki jih prostovoljci pred božičem in veliko nočjo razdelijo med bolne in ostarele. Voščilnice, ki so opremljene prav s slikami Umetnikov za Karitas, predvsem pa obisk in topla beseda marsikomu pokažejo, da ni sam, da ni pozabljen, da je vredno upati in predvsem, da je vredno živeti. Pravo gibanje Marjana Plesničar Jezeršek je dejala, da je projekt Umetniki za Karitas v 31 letih presegel oznako projekt in postal pravo gibanje, za katerim stoji veliko vložene energije, predvsem pa ljubezni do umetnosti in do dobrodelnosti. »Marsikdo me je v teh dneh vprašal, koliko pa kaj prodate, zato želim poudariti, da je smisel Umetnikov za Karitas še marsikaj drugega. Seveda so sredstva, ki se zberejo, dobrodošla in pomagajo, da se izpelje katera od naših dejavnosti, toda projekt je mnogo kompleksnejši. Prispeva k temu, da se s sodobno umetnostjo seznanijo tudi tisti, ki se drugače ne bi, da naše razstave obiščejo otroci in mladi, ki jih je treba vzgajati, da bodo razvili odnos do umetnosti. Pomembno je, da se jih hkrati vzgaja za prostovoljno delo in za pomoč sočloveku ter ne nazadnje, da se na naših razstavah ljudi ozavešča o tem, kje so aktualne potrebe.« Škofijska karitas Koper je s projektom Umetniki za Karitas edinstvena v slovenskem prostoru, prepoznavnost pa daje tudi Sinjemu vrhu in celotni Vipavski dolini. Projekt Umetniki za Karitas je torej projekt, ki s svojo vsebino plemeniti našo družbo in že več kot tri desetletja povezuje lepoto in dobroto. Je projekt ali gibanje, ki daje, ki širi dobroto, ki poučuje, ozavešča in navdihuje. 231 in osem novih Letos se je 231 različnim imenom udeležencev kolonije pridružilo osem novih imen, dve slikarki pa sta že bili udeleženki in so ju povabili ponovno. »Vsakemu posebej iskrena hvala, da ste se odzvali našemu povabilu in za dober namen darovali svoj čas, svoj talent in ustvarili ta čudovita dela, ki jih zdaj lahko občudujemo,« se jim je zahvalila Marjana Plesničar Jezeršek. Udeleženci letošnje kolonije so bili: Borut Beus, Brane Širca, Eva Meštrović (Hrvaška), Katja Bednařik Sudec, Livio Caruso (Italija), Marija Efremova (Makedonija), Milan Todić, Narcis Kantardžič, Nina Zuljan in Stojan Špegel. Razstava bo na Sinjem vrhu na ogled do konca septembra, 14. novembra pa bo v Dvorcu Lanthieri svečana akademija Škofijske karitas Koper, na kateri bodo na ogled tudi dela letošnje kolonije. Marjana Plesničar Jezeršek iz Škofijske karitas Koper je dejala, da je pokojna Jožica Ličen, ki je bila mama in srce tega projekta in ki so ji obljubili, da ga bodo peljali dalje, rada rekla: »Človek ne živi samo od kruha.« Temu je dodala, da človek poleg kruha potrebuje tudi lepoto, dobroto in upanje.

Vrata do ljudi v stiski

Vrata do ljudi v stiski

Vrata do ljudi

IG – Župnijsko kolesarjenje

Kolikor je prostora v kozarcu

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.