»Ljudje z duševnimi motnjami so ranljiva skupina, ki zahteva posebno skrb,« opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za varovanje (NIJZ) zdravja ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki je letos posvečen shizofreniji. Slogan Živeti s shizofrenijo so v Sloveniji razširili v Živeti z duševno motnjo in vsakodnevnimi izzivi, da bi poudarili skrb za ljudi z različnimi duševnimi motnjami in tudi za njihove svojce. Vsakdo lahko zboli za duševno motnjo, opozarjajo na NIJZ, zato je skrb za dobro duševno zdravje odločilna ne samo za posameznike, ampak za celotno družbo. Vsakršna duševna motnja oteži posameznikovo življenje in tudi življenje ljudi, s katerimi je v stiku. Slabo psihično stanje namreč zmanjša delovno učinkovitost in splošno funkcioniranje človeka.

Vznemirjenost, jezo, žalost, razočaranje, tesnobo, depresivnost, strah, dvomi in občutek brezizhodnosti povzročita tudi negotovost glede prihodnosti in nejasna perspektivnost. Fotografija je ilustrativna.
Foto: Tatjana Splichal

Stigmatizacija še otežuje bolnikovo duševno stanje

»Po ocenah iz leta 2011 naj bi vsako leto več kot tretjina oziroma okoli 164 milijonov Evropejcev trpelo zaradi različnih duševnih motenj. V svetu duševne in vedenjske motnje predstavljajo slabo desetino (7,4 odstotka) bremena bolezni. Med njimi je na prvem mestu depresija, sledi tesnobnost (anksioznost), motnje zaradi zlorabe drog, alkohola in shizofrenija,« je povedala dr. Helena Jeriček Klanšček z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Po ugotovitvah Svetovne zdravstvene organizacije se s shizofrenijo spopada najmanj 26 milijonov ljudi, vendar je še vedno spregledana in nerazumljena. Bolnik z duševno motnjo občuti intenzivno, težko in dolgotrajno psihološko bolečino, zaradi stigmatiziranosti duševnih motenj v družbi pa mu duševno stanje otežuje še socialno izoliranost, zato ljudje s shizofrenijo umirajo od 15 do 20 let prej kot drugi. Poleg duševnih motenj nanje negativno vplivajo fizične bolezni in kajenje, je pojasnila dr. Helena Jeriček Klanšček. Vse to vpliva, da so bolniki pogosteje nezaposleni, brez urejenega prebivališča, spopadajo se z raznimi drugimi težavami. Stigmatizacija je velika težava, zaradi katere bolnik ne poišče pomoči, zato je odločilno, da se zavzemamo za destigmatizacijo vseh duševnih motenj, poudarjanje pozitivnih vidikov duševnega zdravja, zmanjševanje vsakodnevnih stresorjev in krepitev veščin za spoprijemanje z njimi.

Prav shizofrenija je pri nas najpogostejša pri bolnikih, ki se zdravijo v psihiatričnih bolnišnicah, je povedala dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ. Za obiske pri zdravniku pa se največkrat odločijo bolniki z anksiozninmi in stresnimi motnjami, takoj za njimi pa so depresivne motnje in shizofrenija. Po podatkih o delovni invalidnosti in bolniškem dopustu so duševne in vedenjske motnje že dolgo pogost vzrok za prvo kategorijo invalidnosti, vendar pa so duševne motnje kot vzrok za bolniški dopust na četrtem ali petem mestu.


Izoliranost bolezen še poslabša. Fotografija je ilustrativna. Foto: Tatjana Splichal

Zaradi splošne krize težave tudi v medosebnih odnosih v družini

Ob tem je nujno dodati, da na pojav duševnih motenj vpliva tudi finančno-gospodarska kriza, saj ogroža večino prebivalstva. »V obdobju od 2004 do 2012 zaznavamo v Sloveniji statistično značilno povišanje odstotka ljudi, ki doživljajo stres zaradi slabših gmotnih razmer za življenje, zaradi težav v medosebnih odnosih v družini in s sodelavci ter zaradi osamljenosti. Finančno-gospodarska kriza namreč lahko prek vplivov na duševno zdravje posameznika vpliva tudi na njegove odnose z drugimi. Najbolj obremenjeni so predvsem odnosi z najbližjimi,« je povedala dr. Helena Jeriček Klanšček.

Ne le materialno stanje, vznemirjenost in neprijetna čustva, kot so jeza, žalost, razočaranje, tesnoba, depresivnost, strah, skrb, dvomi, občutek brezizhodnosti, lahko povzroči tudi negotovost glede prihodnosti in nejasna perspektivnost, ob tem se pojavijo še občutek socialne in duševne ogroženosti. »Veliko težav duševnega zdravja lahko preprečimo z zmanjševanjem dejavnikov tveganja, in s krepitvijo varovalnih dejavnikov (kot so npr. dobri odnosi, občutek nadzora nad življenjem, pozitivna samopodoba, socialne opore itn.) ter učenjem strategij za obvladovanje stresne reakcije (dihalne in druge sprostitvene tehnike, izražanja čustev, tehnike reševanja problemov, postavljanje prioritet),« razlaga Nuša Konec Juričič z NIJZ. »Poleg univerzalnih ukrepov, ki so namenjeni celotni populaciji, je treba pozornost posvetiti še programom zgodnjega prepoznavanja težav v duševnem zdravju in izboljšani odzivnosti ter populacijskim skupinam, ki so zaradi različnih življenjskih okoliščin še posebej ranljive (npr. starejši, brezposelni, slabše izobraženi, revnejši itn.).«

V stiski ljudje iščejo potešitev tudi v alkoholu, kar še poslabša njihovo duševno stanje. »Za svetovalce na dvanajstih območnih enotah Zavoda za zaposlovanje smo letos izvedli izobraževanja za boljše prepoznavanje oseb, ki imajo depresijo ali težave zaradi rabe alkohola. Brezposelnost namreč ne vpliva le na slabši socialno-ekonomski položaj človeka, ampak je lahko vir duševnih stisk, občutkov manjvrednosti, žalosti, obupa in brezizhodnosti. Za svetovalce je pomembno, da se pravilno odzovejo na tovrstne težave in da vedo, kam lahko osebo napotijo po strokovno pomoč,« poudarja Nuša Konec Juričič.

Izobraževalne delavnice Moč druženja in prijateljstva

Ob občutku brezizhodnosti se lahko napotite na katero izmed lokalnih skupnosti. Inštitut namreč jeseni v vseh slovenskih regijah pripravlja izobraževalne delavnice z naslovom Moč druženja in prijateljstva. Ljudje bodo na delavnicah spoznavali, kateri dejavniki vplivajo na njihovo duševno zdravje, kot pozitivno pa bodo poudarili predvsem druženje in povezovanje z različnimi socialnimi mrežami. Na temo krepitev veščin za izgradnjo realne samopodobe in spoprijemanje s stresom pri otrocih in mladostnikih pa se bodo prav tako v vseh slovenskih regijah izobraževale medicinske sestre, saj so te veščine pomembne za spoprijemanje z različnimi življenjskimi dogodki in ohranjanje duševnega in telesnega zdravja.