Danes mineva dvesto let od rojstva začetnika teorije evolucije in enega izmed najbolj znanih naravoslovcev vseh časov, Britanca Charlesa Darwina. S svojim naukom o evoluciji, ki se po njem imenuje darvinizem, je ovrgel mnenje o nespremenljivosti vrst. Izsledke svojih raziskav o evoluciji je objavil pred 150 leti v knjigi z naslovom ‘O izvoru vrst’. Knjiga sprva ni bila najbolje sprejeta, kasneje pa so ljudje njegova dela začeli z zanimanjem prebirati, saj so bila podkrepljena z mnogimi dokazi in napisana razumljivo tudi laičnemu bralcu.

Ob okrogli obletnici rojstva se bodo velikega naravoslovca spomnili tudi v Vatikanu, saj je vprašanje evolucije že od vse od nastanka teorije izredno zanimivo tudi za Cerkev. Od 3. do 7. marca bo tako na sloviti univerzi Gregoriani potekala mednarodna konferenca o razmerju med vero in teorijo evolucije z naslovom 'Biološka evolucija: dejstva in teorija'.

Na petdnevni konferenci, ki jo Gregoriana organizira v sodelovanju z ameriško univerzo Notre Dame iz Indiane, naj bi svoje referate predstavilo nekaj manj kot štirideset evropskih in ameriških znanstvenikov, med drugimi švicarski nobelovec Werner Arber, ameriški biolog in genetik Francisco J. Ayala, nemški filozof Jürgen Mittelstraß in nekdanji papežev dvorni teolog, švicarski dominikanec kardinal Georges Cottier.

Po besedah predsednika Papeškega sveta za kulturo nadškofa Gianfranca Ravasija naj bi konferenca utrdila skupna prepričanja med vero in znanostjo z naravoslovno-antropološkega, filozofskega in teološkega vidika. Naravoslovje in vera si po njegovih besedah namreč ne nasprotujeta, ampak bi morala drug drugega dopolnjevati.

Utemeljitelja teorije evolucije se na njegov rojstni dan spominja tudi vatikanski dnevnik 'Osservatore Romano'. Darwinove teorije naj bi nekateri znanstveniki ideološko izrabili v protiverske namene. Njegova dognanja pa naj bi v resnici le izpostavila teološko refleksijo o stvarjenju in dinamičen odnos med Bogom in naravo, zato Darwina vatikanski časopis vrednoti kot 'velikega naravoslovca'.