Praznovanje se je začelo že dan prej. V cerkvi svetega Jožefa je po večerni maši sledila ignacijanska meditacija. Sveti Ignacij je znan po tem, da je veliko časa preživel v tišini, v kateri je razločeval duhove svojih misli. Jezuiti so povabili še druge, da sledijo Ignaciju na tej poti. V tišini in ob odlomku iz njegove avtobiografije so si izprašali vest. Meditaciji so sledile slovesne pete večernice, nato pa prijetno druženje v kavarni Jezuitskega kolegija.

Druženje v kavarni Jezuitskega kolegija FOTO: Damjan Ristić

Slovesna maša s škofom Andrejem Sajetom

Osrednji del praznovanja se je odvijal na sam god svetega Ignacija v cerkvi Kristusovega učlovečenja v ljubljanskih Dravljah. Slovesno sveto mašo je vodil škof Andrej Saje, ki je v pridigi osvetlil duhovno globino ignacijanske poti.

Škof Saje je v pridigi poudaril, da Družba Jezusova, kot je drugo ime za jezuitsko skupnost, že vrsto let bogati slovensko Cerkev z duhovnim spremljanjem, vodenjem duhovnih vaj in izobraževanjem. Kot je zapisal sveti Ignacij: »Ni pomembno veliko vedeti, temveč je potrebno stvari notranje čutiti in okušati.« Ta metoda koristi tudi v vsakdanjem življenju, saj nam pomaga živeti v skladu z Gospodovo voljo.

FOTO: Tatjana Splichal 

Prednosti ignacijanske duhovnosti

Razločevanje duhov je več kot le tehtanje različnih možnosti, ampak je zaznavanje notranjih vzgibov, je nadaljeval škof. V gibanju srca se razodeva Božja volja za temeljna človekova vprašanja. Enako velja za sodobne kristjane. Ignacijanska duhovnost sodobnemu človeku ponuja notranjo orientacijo v svetu, kjer številne druge stvari pogosto zatajijo: »Ponuja način, kako v globinah razločevati resnico od laži, pristnost od videza, luč od teme in boljše od dobrega. Predvsem pa nas uči, kako v vsem najti Boga, se ga zavedati, se mu zahvaljevati in ga slaviti z vsem svojim bitjem,« dodaja škof.

Škof Saje med pridigo. FOTO: Tatjana Splichal 

Ob tem nas spomni na temeljno vodilo Družbe Jezusove: »Vse v večjo Božjo slavo!« Kar pomeni, da nobeno dejanje ni premajhno, da ne bi moglo postati molitev, če je le storjeno z ljubeznijo in v zavesti Božje navzočnosti.

Škof Saje je nadaljeval: »Ignacij nas uči, da pot k Bogu vodi skozi notranjo pozornost, ponižnost in konkretnost. Je realist in kontemplativec hkrati. Njegove duhovne vaje so zakladnica, ki nas uči razločevanja duhov, treznosti, odločnosti in svobode srca. Predvsem pa nas vodijo k osebnemu srečanju s Kristusom in k odločitvi zanj.«

Vztrajati na poti za Kristusom

V luči četrtkovega evangelija je škof spregovoril o prednostni izbiri Kristusa za središče življenja in poudaril pomen tehtnosti in premišljenosti: »Učenec ni tisti, ki iz čustvenega navdušenja začenja pot za Jezusom, ampak tisti, ki je pripravljen na tej poti tudi vztrajati.« Prav tu je ignacijanska duhovnost globoko življenjska, saj ne temelji na čustvenem zanosu, temveč na molitveni preudarnosti, razločevanju in notranjem poslušanju vzgibov duha.

FOTO:  Tatjana Splichal 

Spodbuda k spraševanju vesti

Škof je še dodal: »Nositi križ pomeni sprejeti življenje tudi, ko prinaša odpoved, trpljenje in nepopolnost, ter v njem iskati Kristusa, ki nas ne vabi v idealizirano duhovnost, temveč v zvestobo, ampak tudi, ko je težko. V tej zvestobi se skriva prava svoboda. Svoboda ljubljenega človeka, ki se zavestno odloča hoditi za Gospodom, ki je njegovo središče. To je pogosto poudarjal tudi pokojni papež Frančišek, ki je bil tudi sam član Družbe Jezusove.« Grb jezuitov nas spodbuja k spraševanju: Ali je Kristus res središče našega življenja? Ali živimo v zavesti, da je Gospod za nas in da smo mi namenjeni k njemu? Ali mu pustimo, da nas vodi?

FOTO:  Tatjana Splichal 

Škof je ob koncu izrekel iskreno čestitko bratom jezuitom ob njihovem prazniku in izrazil željo, naj jih še naprej spremlja Mati Marija. Po zgledu svetega Ignacija je zbranim zaželel, naj tudi oni prepoznavajo Boga v vsem in mu služijo v vsem, kar delamo, v skladu z ignacijansko karizmo, ki sodobnemu človeku kaže pot iskanja resnice.

FOTO: Tatjana Splichal 

Na koncu maše je sledilo še voščilo ob rojstnem dnevu patra Primoža Jakopa, ki se je s tem dnem tudi poslovil iz Dravelj in se podaja na sobotno leto. Provincial p. Miran Žvanut  je izrekel še čestitko vsem Nacetom ob njihovem godu. Praznovanje se je še nadaljevalo po maši pred cerkvijo. 

Druženje po maši. FOTO: Tatjana Splichal