V Vatikanu so nemške škofije, v katerih so se v zadnjem času pojavile številne prijave zlorab s strani duhovnikov, pozvali k odločni pojasnitvi vseh obtožb. Kot so zapisali v vatikanskem dnevniku 'L'Osservatore Romano', Sveti sedež podpira pripravljenost regenburške škofije, da 'boleče dogajanje razišče odločno in na očeh javnosti'. Prednostni cilj Cerkve ob teh dogodkih je 'žrtvam izkazati sočutje in pravičnost'.

Kot je zapisano v uradni izjavi, je Sveti sedež 'hvaležen za prizadevanja, da bi razjasnili dogajanje znotraj Cerkve'. Obenem so izrazili željo, da bi 'z enako jasnostjo predstavljali tudi dogajanja v drugih javnih in zasebnih ustanovah, saj je dobrobit otrok prednostna naloga vsakega posameznika'.

V isti izdaji časnika je objavljen tudi prispevek regenburškega škofa Gerharda Ludwiga Müllerja, v katerem pojasnjuje primere zlorab v svoji škofiji. Müller pri tem omenja primer iz leta 1958, ko so predstojnika neke ustanove zaradi spolnih zlorab odstranili s položaja, ter primer duhovnika, ki so ga po dvanajstih letih obsodili za spolno zlorabo, po tistem ko je prav tako leta 1958 sedem mesecev vodil cerkveni deški pevski zbor. Kot piše škof Müller, sta bila primera znana že v času dogajanja in sta s pravnega vidika že davno zaključena. Poleg tega sta se zgodila pred nastopom položaja prof. Georga Ratzingerja (1964-1994) kot regensburškega kapelnika, pojasnjuje Müller.

Tudi Georg Ratzinger je ob obtožbi nekdanjih mladih pevcev regensburškega cerkvenega zbora in dijakov tamkajšnje gimnazije podal izjavo. Izrazil je upanje, da se zlorabe niso dogajale v času, ko je tam deloval kot kapelnik, vendar čuti dolžnost, da stvari razišče do konca, je povedal v pogovoru za nedeljsko izdajo italijanskega dnevnika 'La Repubblica'. Sam sicer ni pristojen, da bi izdajal kakršne koli podatke o kaznivih dejanjih, ampak, kot pravi sam, o njih ni nikoli ničesar slišal. Dogodki, do katerih je prišlo v petdesetih letih prejšnjega stoletja, po besedah nekdanjega kapelnika zadevajo drugo generacijo od tiste, ki je v cerkvenem zboru prepevala pod njegovim vodstvom.

Na očitke o 'vzdušju teroriziranja' pri pevskem zboru Georg Ratzinger odgovarja, da je v času njegovega vodenja v zboru pač vladalo ozračje discipline in strogosti, kar gre pripisati visokim umetniškim zahtevam izvajanja cerkvene glasbe. Obenem, trdi Ratzinger, je v zboru vladalo tudi ozračje medčloveškega razumevanja, 'kot v kakšni družini'.

Po besedah direktorja internata regensburške gimnazije primeri izpred petdesetih in šestdesetih let ne odsevajo trenutnega stanja na izobraževalni ustanovi. Olajšan ugotavlja, da tudi najbolj kritični starši 'cenijo vsakodnevno prizadevanje zaposlenih za dobro krščansko vzgojo in izobrazbo'.