Ob 80. obletnici izseljenstva je bila slovesnost uglašena na misel Zorka Simčiča: »Jaz sem srečen, da sem smel biti vsejano zrno.«

Spominske slovesnosti sta se udeležila tudi dva od štirih živečih domobrancev: gospoda Ivan Pipp in Slavko Truden (gospoda Albin Magister in France Ustar se slovesnosti nista mogla udeležiti). FOTO: Matjaž Godec

… zadnja kaplja mojega srca, to je moja domovina.

Življenje, darovano v bran resnice, svobode, pravičnosti, ljubezni

Spominska proslava se je začela s sveto mašo v slovenski cerkvi Marije Pomagaj, ki jo je daroval upokojeni nadškof Corrientesa msgr. Andrej Stanovnik ob somaševanju delegata slovenskih duhovnikov Francija Cukjatija in Roberta Bresta. Pri maši so sodelovali potomci domobrancev, prepeval je Mešani pevski zbor San Justo pod vodstvom Diega Péreza. Kakor je Jezus učil o semenu, ki pade v zemljo in umre, da da življenje v izobilju, so tudi naše žrtve dale svoje življenje za obrambo najsvetejših vrednot: resnice, svobode, pravičnosti in ljubezni, je v pridigi poudaril nadškof.

Delegat slovenskih duhovnikov Franci Cukjati in upokojeni nadškof iz Corrientesa msgr. Andrej Stanovnik, ob njem Robert Brest, duhovnik iz Slovenije, ki deluje v Argentini. FOTO: Matjaž Godec

Domobranska častna straža

Maši je sledila slovesnost na dvorišču Slovenske hiše pred spomenikom padlim. Slovenski venec sta položila predsednik krovnega društva argentinskih Slovencev Zedinjena Slovenija inž. Jure Komar in predsednik Mladinskih organizacij Niko Oblak ob častni straži domobrancev Slavka Trudna in Dušana Pippa. 

Gospoda Ivan Pipp in Slavko Truden pred spomenikom padlim slovenskim protikomunističnim borcem. FOTO: Matjaž Godec

Po molitvah za rajne je nadškof blagoslovil spominsko ploščo ob osemdesetletnici izseljenstva in prgišče prsti iz Kočevskega Roga pod njo.

Pripadnik letalskih enot argentinske vojske je pri spomeniku padlim slovenskim protikomunističnim borcem na trobento zaigral pesem Tišina. FOTO: Matjaž Godec

Slovenska beseda, cvetoča pod argentinskim soncem

V dvorani škofa Rožmana je spominskemu govoru Toneta Mizerita sledila akademija v izvedbi članov Slovenskega doma Carapachay z umetniško interpretacijo besedil Damijana Ahlina, Franceta Papeža, Ivana Korošca, Branka Rebozova, Zorka Simčiča in Toneta Rodeta. 

Slovesnost ob 80. obletnici izseljenstva je bila uglašena na misel Zorka Simčiča: »Jaz sem srečen, da sem smel biti vsejano zrno.«

Ob sklepu slovesnosti so vsi zbrani zapeli pesem Moja domovina »… zadnja kaplja mojega srca, to je moja domovina«, ki nazorno povzema, kako zvestobo domovini že skoraj osemdeset let živijo na drug strani zemeljske oble pod argentinskim soncem.

Spomenik padlim slovenskim protikomunističnim borcem v okviru Slovenske hiše v Buenos Airesu je bil pred 60 leti narejen po zamisli arhitekta Marjana Eiletza, relief je delo akademskega kiparja Franceta Ahčina, pod njim so posvetilne besede padlim junakom dr. Tineta Debeljaka. FOTO: Matjaž Godec

(Povzeto po obširnejšem članku Metke Mizerit, ki je bil objavljen v Glasilu Slovencev v Argentini Svobodna Slovenija / Eslovenia Libre, leto LXXXIV, 14. junija 2025 - Buenos Aires, Argentina, št. 9, www.svobodnaslovenija.com.ar) svobodna-slovenija-09-25.pdf

1/6