V Galeriji likovnih samorastnikov (GLS) v Trebnjem so sinoči (v četrtek, 28. februarja) odprli razstavo del slikarja, frančiškanskega brata Ambroža Testena (1897–1984). Čeprav je njegov opus izjemen in ga poznajo ljubitelji umetnosti po vsem svetu, je v Sloveniji malo poznan. Rojen v Mengšu je s šestnajstimi leti vstopil v frančiškanski red, nato pa večino dolgega ustvarjalnega redovnega življenja preživel v hrvaških frančiškanskih samostanih. »Po rodu sem Slovenec, po življenju Hrvat, po daru Božje previdnosti kristjan, po duši Jezusov učenec, po poklicu brat sv. Frančiška Asiškega,« je zapisal v avtobiografskem spisu malo pred smrtjo. Razstava v trebanjski galeriji bo odprta do 5. maja.

Slikarja frančiškana brata Ambroža je na odprtju razstave v trebanjski Galeriji predstavila Margarita Šimat, hrvaška umetnostna zgodovinarka

Slovenski brat v dalmatinskih samostanih

Hrvatje so njegov slikarski credo odkrili še za časa njegovega življenja, pri skoraj 80 letih so mu pripravili prvo veliko razstavo, umetnostni kritiki pa ga štejejo med vodilne ekspresioniste hrvaškega slikarstva. Tudi za razstavo v Trebnjem so posodili slike hrvaške galerije, muzeji in samostani, življenje in ustvarjalnost Ambroža Testena pa je predstavila hrvaška umetnostna zgodovinarka Margarita Šimat, po besedah Patricije Pavlič, direktorice GLS »odlična poznavalka Testenovega dela in upokojena svetovalka v kabinetu grafike Hrvaške akademije znanosti in umetnosti«. Napisala je tudi besedilo v dvojezičnem (slovensko-hrvaškem) katalogu, ki je izšel ob razstavi. Zbrane na razstavi je pozdravil in povedal spomin na Slovenca med drugim tudi frančiškan p. Ivan Gavran, predstojnik samostana sv. Bernardina iz Kamporja, kjer je br. Ambrož deloval.

Na oprtju razstave jeo bratu Ambrožu spregovoril tudi frančiškan p. Ivan Gavran

"S slikami je nagovarjal, osrečeval in približeval svet vere"

Razstavo v trebanjski Galeriji so naslovili Ambrož Testen – umetniško samozavedanje poznega obdobja, posvetili pa so jo 35. obletnici Testenove smrti. Avtorica razstave Šimatova in kustosinja Andrejka Vabič Nose sta več kot 60 likovnih del tematsko razvrstili v več sklopov, značilnih za frančiškanovo ustvarjanje: motivi iz življenja sv. Frančiška Asiškega, Sončna pesem, trpljenje in vstajenje, portreti in avtoportreti, svetopisemski prizori, prizori iz Dantejeve Božanske komedije, trenutki iz frančiškanovega vsakdanjega življenja … Ustvaril je izjemen opus, ki pa je »raztresen« po vsemu svetu. Kot je povedal na odprtju p. Ivan Gavran so njegovo ustvarjanje v samostan prihajali občudovat ljubitelji umetnosti z vsega sveta in občudovalcem njegove umetnosti je imel navado reči: »Vzemite te slike, kolikor hočete.« S svojimi slikami je ljudi »nagovarjal, osrečeval in jim približal svet vere, globino človeškega duha in skrivnosti Božjega razodetja.«

br. Ambrož Testen, avtoportret

V domačem Mengšu dobro poznan

Na lokalni ravni smo ustvarjanje Ambroža (Janka) Testena že spoznavali. kulturno društvo Antona Lobode iz Testenovega rojstnega kraja Loke pri Mengšu je leta 2010 ob 110. obletnici slikarjevega rojstva izdalo bogato monografijo; v mengeški galeriji Mežnarija pa so pripravili tudi retrospektivno razstavo.

O Ambrožu Testenu smo o teh priložnostih pisali tudi v Družini, daljši zapis o življenju in ustvarjanju frančiškana na povezavi

http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/59-3-VeraInKultura-2?Open

Odprtja razstave se je udeležil tudi frančiškan p. Viktor Papež, ki je v monografiji o br. Ambrožu napisal spremno besedo. Med drugim je zapisal: "V osebi frančiškanskega brata Ambroža stopa pred nas človek, redovnik, umetnik, ki je svoje darove zastavil za svojo osebno rast in dozorevanje za Boga, njegovo čast in slavo ..."


Slikarja Mateja Metlikoviča je, kot je povedal, slikarstvo br. Ambroža navdihovalo sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja




Razstava več kot 60 likovnih del, ki jih je v različnih tehnikah ustvaril brat Ambrož, bo v Galeriji likovnih samorastnikov na ogled do 5. marca. Na stalni razstavi v galeriji hranijo dela več kot 280 umetnikov z vsega sveta, po besedah direktorice Pavličeve je med njimi približno četrtina slovenskih avtorjev.
Fotografije: Ksenja Hočevar