V petek, 9. novembra, je bil v Slomškovi rojstni hiši na Slomu že deseti Slomškov simpozij. Zamisel zanj je leta 2009 dala tedanja direktorica Ljudske univerze Šentjur, danes poslanka Jelka Godec, ki je poleg sedanje direktorice Alenke Trstenjak, upravitelja celjske škofije Roka Metličarja in župnika Alojzija Kačičnika tudi nagovorila znova številno zbrane pedagoginje in pedagoge.

V kratkem kulturnem programu sta se v Slomškovih likih Blažetu in Nežici predstavila učenca osnovne šole Ponikva in videli so tudi animacijo bl. škofa Antona Martina Slomška. Trije priznani predavatelji pa so spregovorili na temo »varnega in spodbudnega učnega okolja« pri delu z otroki.



Salezijanec prof. dr. Janez Vodičar je v predavanju z naslovom »Kako do varnega okolja za dobro vzgojo in izobraževanje« spomnil, da so se vsi veliki vzgojitelji, od Slomška pa don Boska ali Makarenka na drugi strani zavedali, da brez zdravega, podpornega okolja pri vzgoji in učenju ne gre.

Tudi danes to vemo, vendar vse delamo, da tega ne bi bilo. Zato je dal za zgled velikega socialnega psihologa in avtoriteto Philipa Zimbarda, ki kaže, kako je potrebno poskrbeti za vzgojo z izbranimi koraki tako imenovanih »malih junakov«, ki znajo podpirati dobro in se upirati zlu. To naj bi bil temeljni princip vsake šole, še posebej tiste, ki se hoče imenovati vzgojna, človeška ali tudi krščanska.



Fizioterapevtka Marjetka Krejči Hrastar, ki je kot prva Slovenka opravila specializacijo iz integracije refleksov po metodi MNRI in je ena od petih tovrstnih specialistov v Evropi, je spregovorila o tem, »kako si lahko pomagamo z BrainGym tehnikami za ustvarjanje stimulativne klime v razredu«. To je, kako z gibanjem, tehnik, ki jih je izvedla, aktiviramo nižje možganske predele, ki so temelj za boljšo izgradnjo, razvoj možganov pri otrocih.



Tatjana Jakovljević, prof. defektologije in razvojna terapevtka s specialnimi znanji pa je govorila o »novih nevroloških pristopih za ustvarjanje vzpodbudnega učnega okolja« kot odgovoru na spremenjeno funkcioniranje otrok enaindvajsetega stoletja. Ko je pri otrocih vedno več težav v duševnem zdravju, se sodobna družba odziva z dajanjem zdravil v učnih procesih. Nevro znanost pa nam omogoča, da se temu izognemo oz. vplivamo na delovanje možganov, da bodo učni procesi stekli učinkoviteje.

Potrebno je začeti zgodaj z gibanjem, pravilno prehrano, preprečevanjem stresa, vendar nikdar ni to prepozno. Če v šolske sisteme vpletemo manj sedenja, več gibanja, da so otroci več lastno aktivni, manj podloženi frontalnemu poučevanju, se lahko njihovi možgani izgradijo bolje, kot so bili pred tem.«