Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Začenja se posebna škofovska sinoda za Bližnji vzhod

Objava: 06. 10. 2010 / 08:03
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:09
Ustavi predvajanje Nalaganje

Začenja se posebna škofovska sinoda za Bližnji vzhod

Papež bo v nedeljo v vatikanski baziliki svetega Petra daroval slovesno sveto mašo ob začetku zasedanja.

Sveti oče Benedikt XVI. bo v nedeljo v vatikanski baziliki svetega Petra daroval slovesno sveto mašo ob začetku zasedanja posebne škofovske sinode za Bližnji vzhod, poročajo pri vatikanskem radiu. Sinodo med 10. in 24. oktobrom prirejajo v Vatikanu, udeleženci pa bodo razpravljali na temo ‘Katoliška Cerkev na Bližnjem vzhodu: občestvo in pričevanje. Množica teh, ki so sprejeli vero, je bila kakor eno srce in ena duša (Apd 4, 32)’. Sinodalni očetje, škofje z Bližnjega vzhoda in strokovnjaki, bodo v središče svojih razprav postavili težave, s katerimi se pri pričevanju za vero srečujejo kristjani na Bližnjem vzhodu, pregledali bodo možnosti za dialog med kristjani, judi in muslimani, ki živijo na tem območju, ter skušali najti načine, kako povečati edinost med kristjani. Preučili bodo možnosti, kako bi lahko vesoljna Cerkev konkretno podprla krščansko skupnost na Bližnjem vzhodu, ki je sicer zibelka krščanstva, toda kristjanov je na tem območju zaradi nizke rodnosti, izseljevanja in verskega preganjanja iz leta v leto manj.

Delovni dokument Instrumentum laboris za posebno škofovsko sinodo za Bližnji vzhod, ki ga je papež Benedikt XVI. katoliškim patriarhom in škofom z Bližnjega vzhoda izročil med svojim obiskom Cipra junija letos, izpostavlja, da so kristjani na Bližnjem vzhodu poklicani pričevati za evangelij ter si prizadevati za mir, pravičnost in človekovo dostojanstvo. Benedikt XVI. je takrat izrazil upanje, da bo sinoda škofov z Bližnjega vzhoda osvetlila težave, s katerimi se na Bližnjem vzhodu spopada krščanska skupnost, ki ‘trpi zaradi svoje vere’. Sveti oče prav tako upa, da bodo kristjani na Bližnjem vzhodu v prihodnosti lahko zaživeli v miru in sožitju z muslimani in judi, ob tem pa opozarja, da bi dokončno izginotje kristjanov na Bližnjem vzhodu osiromašilo pluralizem, ki je vseskozi zaznamoval to območje.

Priprave na zasedanje posebne škofovske sinode za Bližnji vzhod so se sicer začele že pred letom dni. Od papeževe napovedi sinode do današnjega dne so se zvrstile številne konference, seminarji in zasedanja o temi sinode, na vigilijo pričetka zasedanja pa bo v Milanu na sedežu Papeškega inštituta za misijone v tujini potekala okrogla miza na temo ‘Pričevalci za evangelij na Bližnjem vzhodu danes’, na kateri bo govora o razmerah, v katerih živijo in delujejo kristjani na omenjenem območju. Svoje mnenje in izkušnje o tem bodo podali apostolski vikar v Arabiji msgr. Paul Hinder, izraelski vikar msgr. Giacinto-Boulos Marcuzzo z jeruzalemskega latinskega patriarhata, in Arlette Samman z libanonskega Gibanja fokolarov.

Sveti sedež je včeraj objavil seznam udeležencev zasedanja sinode za Bližnji vzhod, imena sinodalnih očetov, ki jih je imenoval sveti oče Benedikt XVI., imena strokovnjakov, ki bodo spregovorili na sinodi, in imena slušateljev. Imena vodstva sinode za Bližnji vzhod so bila objavljena že aprila letos, ko je sveti oče za predsednika sinode imenoval prefekta Kongregacije za vzhodne Cerkve kardinala Leonarda Sandrija in sirsko-katoliškega patriarha Ignaca Youssifa III. Younana, za častna predsednika pa antiohijskega maronitskega patriarha Nasrallaha Sfeirja in kaldejskega patriarha Emmanuela III. Dellyja. Generalni tajnik sinode je maronitski ciprski nadškof Joseph Souief.

Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh