Zapri
Iskanje

EU: Začetek konca "reje v kletkah"

Za vas piše:
Helena Adamič
Objava: 21. 07. 2021 / 05:00
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 21.07.2021 / 07:23
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

EU: Začetek konca "reje v kletkah"

EU: Začetek konca "reje v kletkah"
Minister za kmetijstvo dr. Jože Podgoršek se za odpravo reje v kletkah tudi osebno zavzema. FOTO: Svet EU
Na preteklem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki je potekalo 19. julija, so ministri EU v Bruslju soglasno podprli akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave, Komisija pa je podala informacijo o pobudi »Končajmo dobo kletk.«

Akcijski načrt med drugim predvideva, da se bo do leta 2030 na vsaj 25 % evropskih kmetijskih zemljišč izvajalo ekološko kmetovanje, pobuda dobe brez kletk pa Komisijo poziva, da ta predlaga zakonodajo za prepoved uporabe kletk za rejne živali. To pobudo je sicer podpisalo že 1,4 milijona evropskih državljanov. V okviru slovenskega predsedstva EU je akcijski načrt, eno prednostnih nalog slovenskega predsedstva EU, na zasedanju zastopal minister za kmetijstvo, dr. Jože Podgoršek. O podrobnostih teh dveh tematik smo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovili nekaj vprašanj.

Zakonodajni predlog zaključevanja »Dobe kletk«

Konec junija se je Komisija zavezala k pripravi zakonodajnega okvirja, ki odgovarja na zahtevo po prehodu na bolj etične in trajnostne sisteme kmetovanja v okviru Strategije »od vil do vilic.« Ta okvir bo vključen kot eden ključnih ciljev v revizijo zakonodaje o dobrobiti živali, ki bo zaključena predvidoma v zadnjem četrtletju leta 2023.

Predlog se bo predvidoma nanašal zlasti na živali, ki jih zakonodaja že zajema, torej kokoši nesnice, svinje in teleta ter druge živali, navedene v evropski državljanski pobudi, in sicer: kunce, jarkice, plemenske kokoši nesnice, plemenske brojlerje, prepelice, race in gosi. V zvezi s temi živalmi je Komisija že zaprosila Evropsko agencijo za varnost hrane za dopolnitev obstoječih znanstvenih dokazov o vplivih sistemov kletk na dobrobit živali v kletkah. (MKGP)

Za rejo živali brez kletk se minister Podgoršek tudi osebno zavzema, saj si želi dobrobit živali v kmetijskem sektorju izboljšati in se obenem zaveda, da to zahteva prilagoditveni čas, vlaganja v analize, raziskave in inovacije.

Evropski parlament je Komisijo pozval, naj prepoved glede reje v kletkah sprejme v letu 2027. FOTO: Tatjana Splichal.

Državljanska pobuda sicer posebnih zahtev glede časovne razporeditve prepovedi reje v kletkah ne vključuje, je pa Evropski parlament Komisijo pozval, naj prepoved sprejme v letu 2027. Komisija bo pri pripravi predloga o postopni odpravi tega sistema reje upoštevala oceno učinka, tudi glede na potrebe po finančnih podporah kmetom pri prehodu in zaščiti kmetov na globalnem trgu. Ministri EU so se zavzeli tudi, da se priložnosti za prehod poiščejo s pomočjo intenzivnega sodelovanja s Komisijo kot EFSO (Evropsko agencijo za varnost hrane.)

Ekološko kmetijstvo v Sloveniji

V Sloveniji, kjer smo v letu 2020 imeli 11 % v ekološko kmetovanje vključenih površin, ima ekološko kmetovanje velik potencial tako za kmete kot potrošnike. Tako visok odstotek nas tudi v EU postavlja v zgornjo tretjino med vsemi državami članicami. »Kmetijska zemljišča z ekološko pridelavo so se v Sloveniji od leta 2010 do leta 2020 povečala za približno 41 % (iz 30.600 ha na 52.078.600 ha),« pravijo na MKGP.

Že leta 2020 se je v Sloveniji pričel pripravljati Akcijski načrt za ekološko kmetijstvo do leta 2027 (ANEK), njegova vsebina pa zajema potrebe, cilje in 70 ukrepov, združenih v osem prednostnih področij (pridelava, predelava, prenos znanja, semenarstvo, povezovanje, eko živila v sistemu javnega naročanja, promocija in trženje, raziskave in razvoj novih tehnologij, eko kmetovanje v povezavi z podnebnimi spremembami), ki bodo pripomogla k nadaljnjemu razvoju ekološkega kmetijstva.

Slovenija se že zdaj po razširjenosti ekološkega kmetijstva v evropskem merilu med državami članicami uvršča v zgornjo tretjino. FOTO: Tatjana Splichal

ANEK se medresorsko še usklajuje, na dnevni red vlade bo uvrščen avgusta, po sprejemu na vladi pa se bo začelo njegovo izvajanje.

Konkurenčnost visokih standardov Evrope na trgu hrane

Svet EU za kmetijstvo in ribištvo so ministri izkoristili za strateško razpravo o nadaljnjih usmeritvah trgovinskih odnosov in pogajanj EU glede tega s tretjimi državami, saj je potrebno vzpostaviti ustrezno ravnovesje med trdnimi trgovinskimi odnosi ter hkrati ohranjati trden, trajnosten in okolju prijazen kmetijski in ribiški sektor EU. Kmetijstvo je občutljivo področje, saj so aktualna trgovinska pogajanja priložnost, ki na drugi strani tudi odpira vprašanja večje odprtosti trgovine v kmetijstvu. Slovensko predsedstvo se občutljivosti kmetijstva pri sklepanju prostih trgovinskih sporazumov s tretjimi državami zaveda.

Razprave v okviru reforme Skupne kmetijske politike so pokazale potrebo po oblikovanju takšnih rešitev, ki bodo preprečile, da bi bil evropski sektor kmetijstva podvržen nelojalni konkurenci zaradi nižjih proizvodnih standardov v trgovinskih partnericah iz tretjih držav. (MKGP)

 Sodoben okvir Skupne kmetijske politike z mehanizmi za stabilizacijo notranjega trga predstavljajo del rešitve, pomemben segment pa je tudi okvir označevanja agroživilskih proizvodov, ki potrošniku EU omogoča potrebne informacije glede kakovosti in varnosti. In le na podlagi tega se lahko evropski potrošnik ne odloča le na podlagi cene proizvoda.

Minister Podgoršek in Evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski. FOTO: Svet EU

Stične točke z ZDA

Na Svetu EU je s sekretarjem ZDA za kmetijstvo Tomom Vilsackom potekala tudi pomembna razprava o trajnostnem razvoju prehranskih verig in prilagajanju na podnebne spremembe in četudi se razprava ni neposredno dotaknila Strategije »Od vil do vilic,« so se pokazali skupni interesi in cilji, ki si jih delimo na obeh straneh Atlantika.

Z ZDA si delimo nekatere strateške cilje in eden od teh so ničelne emisije ogljikovega dioksida do leta 2050, odprli pa so tudi temo o podnebnih spremembah, za katere tudi razmere v Evropi kažejo, da so že tukaj; na eni strani poplave, na drugi suše in požari zaradi izjemno visokih temperatur. Nove tržne priložnosti se tako za ZDA kot Evropo kažejo pri pridelavi hrane na trajnostni način. Skupni cilji obeh so tako ta trenutek tudi trajnostno kmetijstvo, dobrobit živali, zmanjševanje vpliva CO2.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh