Iniciativna skupina za molitev in post za domovino pred praznikom državnosti znova pripravlja dan molitve in posta za domovino. 24 ur molitve in posta za domovino bo letos v ljubljanski stolnici od torka, 18. junija, od 18.30 do srede, 19. junija, do 18.30, ko bodo slovenski škofje darovali mašo za domovino in se spomnili tudi 30-letnice demokracije v Sloveniji. Molitveni dan pa bo časovno »objemala« devetdnevnica za domovino, ki se bo začela 16. junija in iztekla 24. junija, torej dan pred praznikom. 

V času devetdnevnice bo vsak dan ob 5. uri zjutraj na Radiu Ognjišče molitev rožnega venca, ki bo molivce povezala v živi rožni venec. Pobudniki vabijo župnije, občestva in posameznike, da vsak na svoj način in po svojih močeh sodeluje pri molitvi in postu za slovensko domovino – za spreobrnjenje vsakega od nas in duhovni preporod slovenskega naroda. »V času devetdnevnice in zlasti v 24 urah molitve in posta Bogu skupaj izročimo našo domovino ter zanjo in njene ljudi molimo in prosimo blagoslova. Prav vsak lahko doda kamenček v molitvenem mozaiku, ki ga bomo naši domovini poklonili ob njenem prazniku,« vabijo prireditelji ob 28. rojstnem dnevu slovenske države. Več informacij je na voljo na spletni strani www.nasadomovina.si, kjer je mogoče tudi prijaviti svoje sodelovanje. Tudi letos je iniciativna skupina pripravila poslanico.

Zadajmo si domovino na rame!

Ker so otroci moteči in zahtevajo veliko napora, smo uvedli kontracepcijo in abortus. Da stari ljudje in bolniki ne bi trpeli in vznemirjali tistih, ki so še polni moči, se uvaja evtanazija. Da bomo odpravili težka dela ter imeli več prostega časa, izumljamo robote. 

Ker zakonci težko živijo skupaj, smo poenostavili postopek ločitve. Ker so odnosi med moškimi in ženskami težavni in zapleteni, bi nekateri ukinili razlikovanje med moškim in ženskim biološkim spolom. Ko pubertetniki razgrajajo, jim psihologi dajo čudodelno tabletko. Da bi se v EU laže dogovarjali, bi nekateri ukinili nacionalne države.

Pretiravam, vse, kar sem zapisal v zgornjem odstavku, ne velja popolnoma! Dejstvo pa je, da pri takem pogledu na življenje ni prostora za pomoč revežem, za sklepanje zakonske zveze, za sprejemanje otrok, niti za kakršno koli žrtev za domovino in državo. 

Vse to je preveč naporno, stresno, tvegano in nekoristno! V takem pogledu na življenje seveda ni prostora za Boga. Bolj natančno povedano: tak pogled na življenje je posledica zavrnitve Boga.

Zdi se, da si današnja kultura ne prizadeva za kreposti, temveč za razvade in greh. Ali sploh še znamo našteti štiri moralne in tri teološke kreposti? Ali se zavedamo, ko se sklicujemo na grško filozofijo, da kreposti niso le zadeva krščanstva, temveč tudi Aristotela in Platona? Npr. ena izmed štirih moralnih kreposti je zmernost. Kako se v njej vadimo? Je ta krepost sploh potrebna? Vprašanje se zaostri na področju teoloških kreposti, ki zadevajo naš odnos z Bogom. Če že ne verujemo v Boga, zakaj ne sprejemamo dejstev? Zakaj preklinjamo Boga in Božjo Mater? Zakaj smo podvrženi vraževernosti?

Slovenski narod je ranjen. Potrebujemo zdravljenja. Podobni smo revežu, ki so ga napadli, okradli in ranili razbojniki. Je vse izgubljeno? Ne, ni vse izgubljeno! Bog sam prihaja k nam in nas povezuje v skupnost. Sveti Duh nas spominja bistvenega, izganja iz nas strah, nam podarja veselje ter nas dela rodovitne. Kliče nas, da postajamo usmiljeni Samarijani. Vabljeni smo, da svoje molitve, trpljenje in žrtve darujemo za našo domovino in ves svet. Kljub norčevanju iz krščanstva in preziru, ki smo ga pogosto deležni, Bog je! Pomembno je, da kristjani pa tudi vsi ljudje dobre volje sledimo Božjemu klicu. Ne boj se, mala čreda!