V kapeli Srca Jezusovega je bila tako v ponedeljek, 24. februarja, zadnja maša pred zaprtjem v zahvalo za vse izjemno poslanstvo rezidence in kapele. Ob provincialu p. Ivanu Brescianiju je somaševanje šestnajstih patrov in dr. Ivana Štuheca v navzočnosti številnih prijateljev jezuitov, obiskovalcev kapele in magdalenskih župljanov vodil tudi član nekdanje skupnosti nadškof Alojzij Cvikl, prepevali in igrali so študenti Magisa ter nekdanji gojenci jezuitskega malega semenišča.

Edino Plečnikovo delo v Mariboru

Jezuiti so se po krajšem bivanju že v drugi polovici 18. stoletja v Maribor znova vrnili leta 1932, in sicer v dvonadstropno hišo z velikim vrtom na Levstikovi 29, danes Ljubljanski 13, ki jo je preuredil arhitekt Jožef Plečnik v rezidenco s kapelo Srca Jezusovega v pritličju. Že pred drugo svetovno vojno so se posvečali delu za dijaško mladino, v dvoriščni zgradbi so imeli dom duhovnih vaj. Na začetku vojne so jih iz hiše Nemci izgnali, po njej so smeli v njej bivati. Hiša je bila v težkih povojnih letih kot dom, tudi za patre, ki so se vračali iz zaporov.



Po ustanovitvi slovenskega distrikta leta 1963 so bili tu prvi noviciat, v katerem je bila tudi prva formacija slovenskih jezuitov v slovenskem jeziku (do leta 1970) in še kasneje določeno obdobje, od leta 1968 do leta 1978 malo semenišče, od ustanovitve samostojne province leta 1969 šest let sedež prvega provinciala, pa apostolska hiša in od leta 2015 študentski kolegij Magis. Skratka, dolga leta ali desetletja pomembna vzgojna, vodstvena in apostolska hiša z znamenitimi patri in redovnimi brati ter sodelavci laiki.



Nedavno pa so jezuiti po daljšem tehtanju rezidenco skupaj z dvoriščno zgradbo prodali. Plečnikova kapela, ki je edino njegovo delo v Mariboru oz. dragocen sakralni in kulturni spomenik, bo ostala še naprej v tem mestu, vendar prestavljena drugam.

Foto: Jože Potrpin