Zadnja postna pridiga p. Raniera Cantalamesse za papeža Frančiška in rimsko kurijo je bila posvečena enosti kristjanov. Papeški pridigar se je pri tem naslonil na koncilski odlok o ekumenizmu Unitatis Redintegratio. Kot je dejal, petdeset let hoje in napredka po poti ekumenizma kaže na potencial, ki ga vsebuje ta dokument drugega vatikanskega koncila.

Po Cantalamessovih besedah lahko sadove tega koncilskega dokumenta vidimo na doktrinalni in institucionalni ravni kot ustanovitev Papeškega sveta za edinost med kristjani. Katoliška Cerkev je skoraj z vsemi krščanskimi veroizpovedmi začela dvostranske pogovore, katerih cilj je bil boljše medsebojno poznavanje ter soočanje stališč in preseganje predsodkov. Poleg uradnega in doktrinalnega ekumenizma pa se je od vsega začetka razvijal tudi ekumenizem srečanja in sprave. Prišlo je do nekaterih pomembnih dogodkov, kot je na primer srečanje med Pavlom VI. in patriarhom Atenagorom, zatem pa številna srečanja papežev Janeza Pavla II., Benedikta XVI. in Frančiška z različnimi voditelji krščanskih cerkva, pri čemer gre izpostaviti tudi nedavno srečanje papeža Frančiška in pravoslavnega patriarha Kirila na Kubi.

P. Cantalamessa je v nadaljevanju spregovoril o ekumenskem dialogu s protestantskim svetom, kot posebno okoliščino pa izpostavil približujočo se 500. obletnico reformacije. Za Cerkev je to priložnost pomembno izkoristiti, da ne bi ostala ujetnica preteklosti. Gre za trenutek, ko je potrebno narediti kvalitativni preskok. Papeški pridigar je nato spregovoril o večstoletnih razpravah med katoličani in protestanti glede vere in del, ki pa so po njegovem prepričanju spregledale temeljno točko pavlinskega sporočila. Apostol Pavel namreč poudarja, da smo upravičeni po »veri v Kristusa«, ne toliko zaradi milosti, ampak zaradi »Kristusove milosti«. Kristus je srce sporočila, šele nato prideta na vrsto milost in vera. P. Cantalamessa je zatrdil, da po njegovem mnenju ekumenski dialog s protestantskimi cerkvami zelo otežujeta vloga obrazcev in nevarnost formalizma.

Ob koncu pridige je še dejal, da za edinost nista dovolj samo evangelizacija in človekoljubno delovanje. Če mora biti edinost učencev odsev edinosti med Očetom in Sinom, mora biti predvsem edinost ljubezni, saj je takšna tudi edinost, ki vlada v Trojici. Ta pot edinosti, ki je osnovana na ljubezni, se po pridigarjevih besedah že na stežaj odpira pred nami.

Vir: Radio Vatikan
Foto: splet