Bernadette Goulding je nastopila tudi na Nikodemovih dneh v Ljubljani. Foto: Tone Česen

Zadnji večer Nikodemovih večerov v Mariboru je na govorniški oder stopila Bernadette Goulding iz Corka na Irskem. Temo vseh petih večerov, usmiljenje, je predstavila ob težki situaciji splava.

»Splav je spremenil moje življenje. Pred njim mi ni nihče povedal, koliko bom trpela in žalovala za izgubljenim otrokom,« je začela pripovedovati svojo zgodbo, kako je kmalu po preselitvi v London naredila splav, ker se ni hotela odpovedati lagodnemu življenju. Zdravnik ji je rekel, da bo po njem življenje spet steklo po starem, vendar se to še zdaleč ni zgodilo. Dobra služba, prejšnji način življenja, zabava so izgubili smisel. Občutila je žalost, ki pa je ni mogla izraziti. Splav je skrivnost, ki jo morajo ženske nositi same; nikogar (prijatelji, ki bi tolažili, …) in ničesar (pogrebni obred, …) ni, kar bi jim pomagalo pri tem. Žalovanje, ki se ne izrazi, pa nas lahko naredi zelo jezne in jezo zlahka prenesemo na druge.

Bernadette je lastni koži izkusila, da je spoved samo začetek poti, da bi začutili Božje usmiljenje. Sama pravi, da je odpuščanje izbira in ne občutek. In najtežje je odpustiti samemu sebi. Lahko se prepričaš, da ti je Bog odpustil, odpustiti sebi pa je nekaj čisto drugega. Sama ga je doćivela po pogovoru s sestro redovnico, ki je po izpovedi ni obtožila ali se obrnila od nje ter po spovedi pri duhovniku, ki jo je sprejel. Po tem je čutila, da mora na tem področju nekaj narediti. Tako je najprej pomagala tistim dekletom in ženam, ki so bile pred tem, da bi storile splav. Pozneje pa je začela delati s tistimi, ki so splav že naredile. Tako je prišla tudi v stik s programom Rahelin vinograd, ki so ga osnovali v ZDA (Theresa Burke), in v njem je sedaj voditeljica.

Program Rahelin vinograd je namenjen vsem, ki so bili ranjeni zaradi splava (žene, možje, bratje, sestre, ti, ki uporabljajo kontracepcijo, …). Traja tri dni, pri čemer se prvi dan ustvari ozračje sprejemanja in neobsojanja (ob evangeljski zgodbi Jezusa in prešuštnice). Namreč šele, ko se vzdržimo obtoževanja, dovolimo grešniku, da poišče usmiljenje. Ob zgodbi slepega Bartimaja so udeleženci povabljeni, da izrazijo svojo željo in potrebo. Nato pa prepoznajo rane, ki jim jih je zadal splav – to naredijo tudi vidno na zunaj, ko prizadete dele telesa obvežejo s povoji. Ob zgodbi o mrtvem Lazarju pa so povabljeni, da te povoje odvržejo. Ni namreč greha, ki bi ga Bog na odpustil.

Tekom programa, kjer izmenjujejo življenjske zgodbe in s tem odkrivajo skrivnost, jim je v soboto ponujena spoved, nato pa splavljene otroke poimenujejo, jih naredijo za del svoje družine, da bi v nedeljo lahko imeli zanje pogrebno slovesnost. Razlika med petkom in nedeljo je ogromna.

Bernadette pravi, da so v začetku morda nekateri nasprotovali, ker so mislili, da se s tem daje videz, da splav ni slabo dejanje. Vendar je sama prepričana, da se s tem samo poudaril, da sta Božje usmiljenje in dobrota veliko večja od stvari, ki jih lahko zagrešimo. Da ni nič dokončno izgubljeno. O splavu je treba govoriti (tudi s prižnic), ker sicer tišina daje vtis, da nam je vseeno, vendar je treba resnico povedati s sočutjem, da se ženske ne bi čutile zavrnjene.

Vikend programi Rahelin vinograd danes delujejo v 80 državah in v 37 jezikih. Večer se je zaključil z opisom situacije v Sloveniji, kjer se oblikuje ekipa, ki bi jih izvajala. Za podporo so bili naprošeni vsi navzoči.

Fani Pečar

Na temo splava je pri Založbi Družina izšla knjiga Novo upanje po splavu.