Slovenski škofje so na veliki četrtek, 13. aprila, darovali krizmene maše. V nadškofiji Maribor pa je nadškof Alojzij Cvikl krizmeno mašo daroval dan prej.

Krizmena maša je poimenovana po sveti krizmi – oljčnem olju, obogatenem z balzamom ali dišavnicami, nad katerim škof zmoli posvetilno molitev. Tega duhovniki in škofje uporabljajo pri podeljevanju zakramentov (pri krstu, birmi ter diakonskem, mašniškem in škofovskem posvečenju) ter pri posvetitvi oltarja ali cerkve. Pri krizmeni maši škof blagoslovi tudi krstno in bolniško olje. Duhovniki pri tej maši obnovijo duhovniške obljube in s tem pokažejo medsebojno povezanost ter povezanost s škofom in stolno cerkvijo.

Povzetki iz pridig slovenskih škofov pri krizmenih mašah

Naj zunanje slovesnosti nikoli ne prekoračijo notranje gorečnosti in notranjega razpoloženja

Koprski škof Jurij Bizjak je krizmeno mašo daroval v Novi Gorici. Omenil je vesele dogodke, ki se bodo letos zgodili v koprski škofiji: slovesna 300-letnica kronanja Kraljice Svetogorske, blagoslov Petrovega doma v Šempetru pri Gorici, 40 let, odkar je papež Pavel VI. obnovil koprsko škofijo v sedanjem obsegu, 1. januarja 2018 pa bo stopil v veljavo odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper.



»Poleg naštetih se bo seveda zvrstilo še veliko drugih dogodkov in prireditev, ki bodo obogatili naše duhovno življenje in našo duhovno pot. Vendar naj bo naša stalna skrb, dragi bratje, da zunanje slovesnosti nikoli ne bodo prekoračile naše notranje gorečnosti in našega notranjega razpoloženja. In naj k temu pripomore tudi naše današnje srečanje in današnja posvetitev svetih olj. Vsi naši obredi naj bodo prežeti s prijetnim vonjem Kristusovega evangelija, kakor piše apostol Pavel: 'Hvala Bogu, ki nam vedno daje zmago v Kristusu in po nas razširja po vseh krajih prijeten vonj njegovega spoznanja' (2 Kor 2,14). Vsem želim blagoslovljeno veliko noč!«

Duhovnik je mož vere

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore se je v ljubljanski stolnici zahvalil duhovnikom za pripravljenost za pastoralno delo, in to v času, ko se duhovništvo postavlja na preizkušnjo. »Duhovnik je zato danes mož vere. Naslonjen na Kristusa kakor Janez pri zadnji večerji ve, da je Jezus tukaj, da je z njim, da ga kliče in pošilja.« Poudaril je, da duhovništva nimajo zase, temveč morajo med ljudi. »Duhovnikovo poslanstvo je ne samo, da oznanja, ampak da sam postane oznanilo – oznanilo usmiljenega Očeta. K našemu spraševanju vesti bi torej moral soditi tudi razmislek o tem, kakšno oznanilo sem dal človeku, ki me je srečal. Človeku, ki je prišel na vrata mojega župnišča. Človeku, ki me je na poti prosil vbogajme. Človeku, ki je od mene zahteval stvari, ki mu jih po svoji vesti nisem mogel dati. Ali je odhajal z doživetjem mojega sočutja, mojega usmiljenja? Ali je začutil, da ga imam rad? To je oznanilo, ki seže najgloblje.«



Kot duhovniško poslanstvo je navedel tudi prinašanje oproščenja jetnikom, pogleda slepim, izpuščanje zatiranih v prostost.

Zahvalil se je tudi vsem vernikom in izrazil prošnjo po novih duhovnikih.

Prinašati veselo oznanilo tudi nevernim

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je krizmeno mašo daroval že v sredo, 12. aprila dopoldne. V pridigi je poudaril, da izvor vsakega duhovništva ni v njih, njihovi želji, želji staršev, »ampak je v ozadju tisti skrivnostni glas, ki se je oglasil v vsakem izmed nas. Najprej tiho, potem vedno močneje in na koncu tako jasno, da nismo mogli drugače, kot da smo izrekli svoj življenjski DA.«

Dodal je, da je poslanstvo duhovnika zbirati občestvo vernikov. »Tu sem še posebej omenil to, da moramo biti duhovniki še posebej pozorni ne samo na verne, ki so z nami, ampak tudi na oddaljene ali tiste, ki so se oddaljili. Naše poslanstvo ni omejeno samo na verne, ampak moramo prinašati veselo oznanilo tistim, ki za to oznanilo še niso slišali ali jih še ni prevzelo.«



Sveto leto usmiljenja se nadaljuje

Celjski škof Stanislav Lipovšek je spregovoril o maziljenju, olju in prazniku duhovništva, spomnil pa se je tudi na lansko leto usmiljenja, ki pa se nadaljuje. »Mogoče še vsi ne veste, da so vsi svetoletni misijonarji, to se pravi župniki oz. rektorji svetoletnih svetišč širom Katoliške cerkve in tudi v naši škofiji, po naročilu papeža Frančiška dobili odlok, da se njihovo poslanstvo nadaljuje in poglablja, saj se Cerkev in njeni služabniki, to se pravi mi duhovniki in redovniki in z nami vsi verniki, ne moremo in ne smemo odreči temeljni nalogi, da smo nosilci, da smo razodetje Božjega usmiljenja ko hodimo po stopinjah Jezusa Kristusa, Dobrega pastirja in usmiljenega Samarijana.«



Opozoril je na »nič kaj obetajoče statistične podatke« iz Letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2016. »Versko življenje v Sloveniji vidno upada, število krstov se zmanjšuje, obisk nedeljske maše in vpis k verouk upadata. Največji padec števila krstov beleži prav naša, celjska škofija. Zelo smo hvaležni uredništvu revije Cerkev danes, ki se je takoj odzvalo na situacijo in nam postreglo še z drugimi vznemirljivimi podatki o tako imenovanih milenijcih, ki tudi zapuščajo Cerkev.« Prosil je za molitev, da bi se več mladih odločilo za duhovni poklic in kot duhovniki zvesto zvesto sledili Božjemu klicu.

Sprejemajte nas kljub našim slabostim z razumevanjem

Novomeški škof Andrej Glavan je v pridigi govoril o »čudovitem daru duhovništva«, ki je velik dar in skrivnost: »Vse je dar in milost, bodimo pa hvaležni in v ponižnosti živimo ta dar in poslanstvo in se kljub slabostim trudimo za svetost.«

Duhovnike je spodbudil, naj se ne zapirajo vase in v osamitev, temveč naj se učijo drug od drugega, se bratsko opominjajo, spodbujajo, pomagajo drug drugemu in se celo tolažijo med seboj, »da bi v duhovniškem občestvu lažje skupaj s škofom lahko opravljali svoje nenadomestljivo duhovniško poslanstvo v naši novomeški krajevni Cerkvi, ki je minuli teden praznovala 11-letnico ustanovitve«.



Vernike pa je prosil za molitev za nove duhovnike in zvestobo že posvečenih. Pozval jih je , na jih sprejmejo z razumevanjem kljub njihovim slabostim. »Že samo dejstvo, da letos spet ne bomo v škofiji imeli nove maše, nas mora spodbujati k nenehni in zaupni molitvi. Danes mladi potrebujejo izredno milostno pomoč, da se sredi sekulariziranega sveta, ki obljublja vsemogoče za dosego polnega in izpolnjenega življenja, nekdo odloči, da gre za Jezusom, ki ne obljublja nič, kar ta svet ceni.«

Osamljenost in medsebojna nepovezanost postajata spremljevalki duhovniškega življenja

Tudi murskosoboški škof Peter Štumpf se je osredotočil predvsem na duhovništvo in sedanjo stanje v Cerkvi. »Škofje in duhovniki dostikrat močno občutimo dejavnost kot breme, ki ne prinaša vedno sadov vere. Prepogosta osamljenost pri našem oznanjevanju evangelija ter naša medsebojna nepovezanost pri stražarjenju nad vero in svetimi skrivnostmi, ki jih obhajamo, postajata vsiljeni spremljevalki našega duhovniškega življenja. Skušnjava, da ne bi stražili, ampak da bi zaspali v svoj sen privatnega življenja, je namreč zelo velika. V privatnem duhovniškem življenju se povečujeta strah pred darovanjem in minimalnost v vsem, kar vodi v kontemplacijo.«



Kristus je prišel na svet v težkih okoliščinah, saj njegov prihod ne bi bil potreben, če bi bile razmere ugodne. Prišel je, da prinese blagovest ubogim, da oznani jetnikom prostost in da slepim povrne vid, da zatirane pusti na svobodo, in da oznani leto Gospodove milosti (prim. Lk 4, 16-20). Škof je spomnil na svete in blažene, ki so se uspešno spopadli z raznovrstnimi težavami, ter na stoletnico prikazanja Matere Marije trem pastirčkom v Fatimi.

Fotografije so nastale v ljubljanski in novomeški stolnici. Foto: Jože Pavlič, Tatjana Splichal