Mnogi gledajo na darove kot na nekaj samoumevnega. Kdor tako gleda, v sebi ne čuti hvaležnosti. FOTO: Tatjana Splichal



V cerkvi na Slovenskem zahvalno nedeljo vsako leto obhajamo na nedeljo po prazniku vseh svetih. Praznik zahvale je dan hvaležnosti ne zgolj za dobro letino in pridelke polja, temveč tudi za druge darove, denimo za dobroto, svobodo, dom, vero, čas. Cerkev s poudarjanjem pomena zahvale in hvaležnosti Bogu, stvarstvu in ljudem krepi osnovno razsežnost medsebojnih odnosov in jim daje novo kakovost.

Mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl je v današnji praznični pridigi, ki jo v nadaljevanju objavljamo v celoti, izpostavil pomen modrosti v zdajšnjem času preizkušnje. »Da bi znali biti res hvaležni vsem, ki si prizadevajo za to, da bi ohranili vrednoto zdravja, in ki se res požrtvovalno trudijo lajšati bolečine okuženih s covidom-19,« je poudaril nadškof Cvikl.

IZ PRIDIGE NADŠKOFA ALOJZIJA CVIKLA

»Kot otrok sem včasih ob petkih spremljal mamo v Celje. Ob petkih so gospodinje običajno nosile svoje pridelke na tržnico; avtobus je bil poln košar, cekarjev, vrečk. Ko smo prišli v Celje, je ena od žena pozabila košaro na avtobusu. Sprevodnik je to opazil, vzel košaro in tekel za ženo, ji izročil košaro in ji dejal: 'Žena, nekaj ste pozabili.' Začela je šteti svoje košare, sprevodnik pa je odgovoril: 'Pozabili ste se zahvaliti.'

Nedelja po prazniku vseh svetih je namenjena naši zahvali. To je čas, ko listje odpada, ko se narava počasi pripravlja na zimski počitek, ko kmetje pospravljajo zadnje pridelke. Povabljeni smo, da se Bogu zahvalimo za vse, kar smo v tem letu prejeli. Mišljeni niso le poljski pridelki, temveč vsi sadovi v našem osebnem življenju, v naših družinah in skupnostih.


Povabljeni smo, da se Bogu zahvalimo za vse, kar smo v tem letu prejeli. FOTO: Tatjana Splichal


Mnogi gledajo na darove kot na nekaj samoumevnega. Kdor tako gleda, v sebi ne čuti hvaležnosti, kajti vse to je sad našega dela, prizadevanja. Kdor pa zna biti hvaležen, zna najprej v ozadju prepoznati Njega, od katerega vse prihaja. Pa ne le to, temveč hvaležnost postaja dejanje, se uresničuje v dejavni ljubezni. Kar sem prejel, želim deliti naprej.

Naš odnos do Boga se je danes mnogokrat ohladil oziroma se lahko ohladi. V veri zaspimo. Zakaj? Ker Boga doživljamo, da je nekje daleč ali da ni navzoč v našem življenju. Današnja Božja beseda pa nam razodeva, da Bog prihaja ravno v trenutku, ko ga človek ne pričakuje – sredi noči. Zakaj prihaja? Da nam pokaže, da imamo zgrešeno podobo o njem, da v nas ni zaupanja in čuječnosti.

Kaj so pravzaprav svetilke, o katerih danes govori evangelij? Svetilka je naše življenje. Če je življenje zaprto samo vase, če vidim samo sebe, potem ne gori, ne sveti, ne nagovarja, ne osrečuje. In kaj je olje? Najprej naša vera, naše zaupanje. Vera, ki postaja luč sredi noči. Blaženi Slomšek pravi 'Vera bodi vam luč'. Vera nam lahko osvetljuje tudi najbolj temen trenutek našega dne in življenja. Olje pa je tudi naša pozornost. Sveto pismo pravi, da je Samarijan, ki je na poti srečal ranjenca, vlil olja v njegove rane. To je bila njegova sočutna ljubezen, njegova pozornost.

Današnja zahvalna nedelja nas vabi, da bi v ozadju vsega prepoznali velik in neskončen Božji dar. Sveti Pavel v pismu Korinčanom pravi: 'Kaj imaš, česar ne bi prejel?' Vse, kar smo in imamo, prihaja od Boga, kot Božji dar. Zato smo danes tukaj, da Bogu izrečemo zahvalo za vse. Živimo v posebnem času preizkušnje, zato naša zahvala ni le zahvala za to, kar nam je letos bogato obrodilo polje.


Današnja zahvalna nedelja nas vabi, da bi v ozadju vsega prepoznali velik in neskončen Božji dar. FOTO: Tatjana Splichal


Danes smo v prvem berilu slišali tudi o modrosti. Modrost, ki se odraža v naši odgovornosti, budnosti, preudarnosti. Nekatere device so bile preudarne, modre. Modrost v svetem pismu pomeni povezanost razuma in srca. Moder človek zna povezati razum in srce in se to odraža v njegovem vsakdanjem življenju.

In ravno modrosti si želimo v teh dneh preizkušnje. Da bi znali biti res hvaležni vsem, ki si prizadevajo za to, da bi ohranili vrednoto zdravja, in ki se res požrtvovalno trudijo lajšati bolečine okuženih s covidom-19. Vemo, koliko je trpljenja po naših bolnišnicah in domovih. Zato naj bo zahvalna nedelja res iskrena HVALA vsem, dragi bratje in sestre, ki se trudite lajšati bolečine.

Biti hvaležen pomeni tudi odgovoriti na življenje z dejavno, čutečo ljubeznijo. Vsak od nas lahko prispeva svoj delež k temu, da bomo čim prej prebrodili to krizo, to stanje, v katerem smo se znašli. Premagali ju bomo, ko bomo znali biti odgovorni, pozorni drug do drugega, hvaležni vsem, ki se trudijo in delajo za to, da bi čim prej našli luč na koncu tunela.

Naj nam današnja zahvalna nedelja pomaga k temu, da bi postajali ljudje hvaležnosti. Da bi znali v vsem, kar prejemamo, prepoznati darovalca vsega. In da bi bili budni, odprtega srca za Božje vstopanje v naše življenje. Ko bomo začutili, da Gospod prihaja, bo naše srce napolnjeno s srečo in mirom, ki ju danes še kako potrebujemo.«
_ _ _

PREBERITE ŠE:

Kaj nam sporočajo "svetilke"?

Zahvalna nedelja 2020