Obisk papeža Frančiška v Mjanmarju je bil po navedbah Vatikana namenjen predvsem krepitvi svežih diplomatskih vezi in spodbudi tamkajšnji katoliški manjšini. Zato pri načrtovanju programa ni bil predviden obisk begunskega taborišča, je na sinočnji tiskovni konferenci v Rangunu pojasnil vatikanski tiskovni predstavnik Greg Burke. »Diplomatska potovanja so nekaj drugega kakor denimo obisk Lesbosa«, je dejal Burke. Poleg tega so obisk v Mjanmarju načrtovali že pred zaostritvijo krize z Rohinjami v letošnjem poletju.



Izraza »Rohinje«, oznake za muslimansko narodnostno manjšino, ki so ga številni zahodni mediji pričakovali iz papeževih ust, sveti oče v Mjanmarju po nasvetu krajevne Cerkve ni omenil. Seveda bi lahko – kot je to storila organizacija Amnesty International – to odločitev kritizirali, je povedal Burke. »Vatikanska diplomacija ni nezmotljiva«, je pojasnil papežev tiskovni predstavnik. To seveda lahko kritiziramo. Toda kot je zagotovil Burke, moralna avtoriteta papeža ostane za zmeraj.

Težave v mjanmarski zvezni državi Rakhine, domovini Rohinj, so zelo velike, pa tudi zapletene. Papež ni vsemogočen, kot menijo nekateri, zato mora tudi on sprejemati diplomatske kompromise, je pojasnil Burke. To pa seveda ne vzame teže besedam, ki jih je Frančišek že izrekel in jih še bo izrekel v prihodnje.

Po izbruhu nasilja nad Rohinjami v Rakhinu konec letošnjega avgusta je papež prosil za mednarodno pomoč med drugim tudi za »naše brate in sestre, Rohinje«. Sveti sedež in Mjanmar sta maja letos vzpostavila uradne diplomatske odnose, avgusta pa je Frančišek imenoval južnokorejskega škofa Paula Changa In-Nama za prvega vatikanskega odposlanca v Mjanmarju.

Vir: Kathpress
Foto: splet