»Dolgčas pomeni, da ne delamo nič, da so naši možgani na paši, ko ne vemo, česa bi se lotili in na kakšen način,« pravi redna profesorica za psihologijo dela in organizacij na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Eva Boštjančič, ki poudarja, da nam dolgčas v poletnem času lahko pomaga, da si naberemo moči pred zahtevnim jesenskim obdobjem.

Ali je dolgčas potreben, dobrodošel v našem življenju? Ali lahko iz dolgčasa potegnemo kakšne pozitivne plati? Kaj se takrat v človeku prebudi?

Ko nam je dolgčas, začnemo razmišljati izven okvirjev. Takrat se vsakdanja rutina izgubi, začnemo razmišljamo o novih stvareh in priložnostih, postanemo lahko bolj ustvarjalni. Če ne drugega, damo našim možganom priložnost, da se spočijejo. Takrat lahko bolj zaznavamo svoje potrebe in občutke, obudimo nekatere dejavnosti, ki smo ji opustili zaradi preobilice dela ali pokličemo prijatelja, s katerim se že dolgo nismo slišali. Ni pa nujno, da se ob dolgčasu pojavijo pozitivna čustva. Vemo, da v slovenskem okolju dolgčas enačimo z lenobo in neuspešnostjo. Sama ga dojemam kot nekaj pozitivnega, česar v naši družbi občasno tudi primanjkuje. Poletni čas je priložnost, da tudi našim otrokom pustimo, da jim je dolgčas. Imam izkušnjo s svojimi otroki, ko smo potovali po svetu brez elektronskih naprav. Po nekaj urah vožnje v avtomobilu so si izmislili povsem svojo govorico, ki je nastala kot posledica tega, ker ni bilo zunanjih vplivov in dražljajev.

Psihologinja Eva Boštjančič. FOTO: osebni arhiv

Omenili ste, da dolgčas v naši družbi enačimo z lenobo. Kljub temu menite, da ni treba imeti zaradi tega slabe vesti?

Res je, vendar če nam je dolgo časa dolgčas, se poviša raven stresa. V tem primeru lahko razvijemo slabe navade, kot je nenehna uporaba spleta, ki ga uporabljamo v najrazličnejše namene. Ob daljšem obdobju dolgčasa se lahko pojavi slabše počutje, spremeni se nam razpoloženje, postanemo manj produktivni in začnemo z odlašanjem dela. Vsak izmed nas ima morda izkušnjo, da ko imamo več obveznosti, smo veliko bolj učinkoviti kot pa takrat, ko imamo samo eno stvar, ki nam vzame zgolj eno uro v celem delovnem dnevu.

Kdaj se dolgčas najpogosteje pojavi?

Poleti denimo se lahko pojavi, ko smo zelo utrujeni in izčrpani od nekih rutinskih stvari, ko nimamo več jasnih ciljev, zakaj določene stvari počnemo. Dolgčas nam je lahko celo, ko študiramo za izpit, a nimamo cilja, kaj želimo s tem študijem doseči. Dolgčas se nam prikrade tudi takrat, kadar imamo veliko znanja in sposobnosti, ki pa jih pri delu ne moremo izkoristiti. Človek je namreč nagnjen k temu, da išče vedno nove izzive.

Dolgčas se prikrade tudi med učenjem ali študijem. FOTO: Pexels

Ali so dolgčasu bolj podvržene določene starostne skupine oziroma generacije ljudi ali je to bolj pogojeno z značajem človeka?

Menim, da je dobro, da je vsem generacijam občasno malo dolgčas. Raziskava, ki smo jo pred časom opravili na vzorcu 300 Slovencev, ki so opravljali delo v pisarni, je pokazala, da moški kažejo večjo nagnjenost h dolgočasju v primerjavi z ženskami. Z vidika raziskovalke menim, da je to zato, ker imajo ženske več vlog, na primer v večji meri skrbijo za družino, otroke … Pri stopnji izobrazbe ni prihajalo do pomembnih razlik. Predvsem ljudje z višjo stopnjo izobrazbe so poročali o večji raznolikosti del in nalog na delovnem mestu in večja kot je raznolikost, manj je priložnosti, da vam je dolgčas.

Menim, da je dobro, da je vsem generacijam občasno malo dolgčas.

Na kakšen način oziroma s katerimi tehnikami lahko premagamo dolgčas?

Pomembno je, da povemo svojemu nadrejenemu, staršu, partnerju, kako se pri delu počutimo, kakšni občutki se nam porajajo, kakšna je naša obremenjenost. Morda nam bo vodja pomagal, kako priti iz dolgčasa. Včasih si lahko pomagamo sami, ko obudimo kakšno dejavnost, ki smo jo puščali ob strani in si jo hranili za čas, ko bomo odšli v pokoj ali ko bomo na porodniškem dopustu in niso neposredno povezane z našim delom. Ena od mojih prijateljic je denimo opravljala rutinsko delo na kadrovskem področju. Pri tem ji je bilo pogosto dolgčas. Nato pa je začela vsak dan za uro ali dve proučevati pravne vidike kadrovskega področja in si delala zapiske. Na ta način se je sama izobrazila in tako prišla do bolj zanimive službe in bolje plačanega delovnega mesta.

Psihologinja Eva Boštjančič med drugim ureja spletno stran psihologijadela.com.

Kako naj izkoristimo dolgčas v poletnem obdobju, če pride do njega?

Dolgčas lahko izkoristimo tudi za počitek. Mislim, da je pred nami zahtevno jesensko obdobje, zato je dobro, da bi dolgčas usmerili v to, da naberemo novo energijo, da se sprostimo in naužijemo prostih minut in ur, saj vemo, da september prinaša nove obveznosti in drugačen ritem življenja. Če nam je v službi že dolgo časa dolgčas, lahko damo odpoved in poiščemo drugo delovno mesto, ki nas bo bolj izpolnilo. Še en način za premagovanje dolgčasa na delovnem mestu pa je, da sodelavcu ali sodelavki ponudimo pomoč, če smo sami v določenem trenutku brez dela.