Se nismo že vsi vprašali, ali se molitev k svetnikom sploh »splača« , ko pa lahko molimo tudi »direktno« k Bogu ali Jezusu in so tako naše prošnje uslišane prej, ker ne gredo prek različnih »posrednikov«?

Seveda je zgornje vprašanje zelo karikirano, a se vsaj moj pogled na molitve in prošnje temu velikokrat zelo približa, še posebej zaradi izkušenj, ki jih s hierarhičnimi sistemi, birokracijo in najrazličnejšimi čakalnimi vrstami doživljam v vsakodnevnem življenju. Ob tem pa seveda pozabim, da nebesa niso urejena po nikakršnih človeških pravilih, še posebej ne birokratskih, in da so svetniki tisti, ki lahko moje trenutne težave in stiske dobro razumejo, saj so se tudi oni v svojem zemeljskem življenju znašli v podobnih situacijah, in jih lahko Bogu predstavijo še z drugega, zrelejšega pogleda. Po drugi strani pa so svetniki tudi tisti, s katerimi se jaz v konkretni situaciji lažje poistovetim in jim torej tudi lažje zaupam, njihova življenjska zgodba pa mi je, ko se med molitvijo spomnim nanjo, hkrati tudi v navdih in spodbudo, da nobena, še tako težka in na videz brezizhodna situacija ni nerešljiva ter da sta Božja dobrota in usmiljenje brezmejna.