Toda temu, da je sploh postala njegova babica, se lahko zahvali Božji previdnosti: ko sta se z možem Giovannijem oktobra 1927 želela vkrcati na ladjo, ki je odplula v ZDA, jima ni uspelo dovolj zgodaj kupiti vozovnic, pozneje pa sta izvedela, da je ladja potonila na brazilski obali.

Frančišek med drugim zaupa, da se je v bogoslovju tudi malo zaljubil, »to je normalno, sicer ne bi bili ljudje«. Kot je zapisal, je v preteklosti že imel dekle, ki se je pozneje poročilo, takrat pa je do zaljubljenosti prišlo na stričevi poroki. »Zares mi je zmešala glavo, tako je bila lepa in inteligentna. En teden sem imel njeno podobo ves čas v glavi in težko sem molil. Potem je na srečo to minilo in sem se z dušo in telesom posvetil poklicanosti.«

Kot mlad jezuit je razmišljal, da bi postal misijonar na Japonskem. »Vendar mi niso dovolili zaradi mojega takrat nekoliko krhkega zdravja. Kdo ve, če bi me poslali v to misijonsko deželo, bi se moje življenje obrnilo drugače in morda bi...