Bel dim nad vatikanskim Trgom sv. Petra nedvoumno sporoča: Petrov sedež je znova zaseden, izvoljen je bil nov papež. Kakšno ime si bo izbral? Kajti: nomen est omen. Izbira papeževega imena je dejansko program njegovega pontifikata. To daje prvi znak usmeritvi, kam želi novi papež voditi Cerkev, za avstrijski Kathpress piše njihova sodelavka Christiane Laudage.

Naslednji papež lahko izbira med 83 imeni, ki so jih nosili njegovi predhodniki – ali pa si, tako kot Frančišek, izbere ime, ki ga doslej ni uporabil še noben Petrov naslednik. Najpogosteje uporabljena papeška imena so »Janez« (23-krat), »Benedikt« (16), »Gregor« (16), »Klemen« (14), »Inocenc« (13), »Leon« (13) in »Pij« (12).

Še danes velja nenapisano, toda vedno upoštevano pravilo, da je izbira določenih imen tabu.

Sprememba imena je pravzaprav določena

Tudi novi papež si bo seveda izbral svoje ime – to je izročilo, ki je samoumevni del papeških volitev že okoli 1.000 let. Še danes velja tudi nenapisano, toda vedno upoštevano pravilo, da je izbira določenih imen tabu.

Med njimi so imena dvanajstih apostolov, štirih evangelistov in sv. Jožefa. Od velikih redovnih ustanoviteljev redov, kot so Benedikt, Dominik, Frančišek ali Ignacij, si je sprva le ime Benedikt trajno zagotovilo mesto v izboru papeških imen – vse do leta 2013 in papeža Frančiška.

V zadnjih tisoč letih so le trije papeži ohranili svoja krstna imena.

Brez poganskih imen

Prav ta tabu je privedel do prve spremembe imena. Iz spoštovanja do prvega papeža, apostola Petra, sta se dva njegova poznejša naslednika odpovedala svojim krstnim imenom: škof Peter iz Pavije je na papeški prestol sedel kot Janez XIV. (983–984), škof Peter iz Albana pa kot Sergij IV. (1009–1012). Neprimerno se je tudi zdelo, da bi krščansko ljudstvo vodil in usmerjal papež z imenom poganskega boga: rimski Mercurio je tako postal papež Janez II. (533–535) in se v zgodovino zapisal kot prvi papež, ki si je spremenil ime.

V naslednjih stoletjih so drugi papeži nadaljevali po njegovem zgledu. Leta 955 je Ottaviano, čigar ime je spominjalo na prvega rimskega cesarja Oktavijana Avgusta, prevzel papeški položaj kot Janez XII. Brunu Koroškemu, prvemu Nemcu na Petrovem sedežu, se je njegovo krstno ime zdelo »preveč barbarsko«, zato se je leta 996 preimenoval v Gregorja V.

Preberite tudi: Slovenska kandidata za papeški položaj (in kdo vse je lahko papež)

Sergij IV. (Pietro Martino Buccaporci/1009–1012) se je s papeškim imenom znebil vzdevka »svinjski rilec«, po katerem je slovel med ljudstvom. Odtlej velja pravilo, da si vsak novi papež izbere novo ime – to potrjujejo le tri izjeme: le Julij II. (1503–1513), Hadrijan VI. (1522–1523) in Marcel II. (1555) so ohranili svoja krstna imena.

Posebno prelomnico je zaznamoval beneški patriarh Albino Luciani, ko si je leta 1978 izbral dvojno ime.

Zakaj sprememba imena?

Nekdaj so bile spremembe imen manj posledica osebnih prednostnih izbir in bolj spoštovanja krščanskega izročila ter želje, da bi se znebili posvetnega ali poganskega prizvoka. Pozneje so cerkveni voditelji želeli pokazati, da obstaja razlika med njihovo prejšnjo osebo in sedanjim položajem.

Posebno prelomnico je zaznamoval beneški patriarh Albino Luciani, ko si je leta 1978 izbral dvojno ime: Janez Pavel I. S tem je zavestno združil zapuščino svojih dveh predhodnikov, in sicer Janeza XXIII. in Pavla VI., s čimer je ustvaril novost v izboru papeških imen. Njegov naslednik je ime prevzel in je kot Janez Pavel II. Katoliško cerkev vodil 26 let, 5 mesecev in 17 dni.

Bomo kmalu dobili Frančiška II.? Ali morda Benedikta XVII.?

Veliko presenečenje

Leta 2013 je Argentinec Jorge Mario Bergoglio poskrbel za presenečenje. Poleg tega, da je bil prvi papež jezuit in prvi papež iz Latinske Amerike, si je izbral še ime, ki ga nihče ni pričakoval: Frančišek.

Nekaj dni po izvolitvi je pojasnil, kako je do tega prišlo. Brazilski kardinal Claudio Hummes mu je dejal: »Ne pozabi na uboge!« To ga je spodbudilo, da se je poimenoval po sv. Frančišku Asiškem (1181/82–1226), ki je živel v skrajnem uboštvu, da bi služil Bogu in ljudem.

Bomo kmalu dobili Frančiška II.? Ali morda Benedikta XVII.? Ko se bo nad Trgom sv. Petra dvignil bel dim in bo kmalu zatem zaslišali vzklik »Habemus papam«, bo hitro jasno, kaj je izbral novi Petrov naslednik.