Priprave na volitve trajajo že nekaj dni: Sikstinska kapela je v teh dneh zaprta za obiskovalce, na strehi je že nameščen dimnik, kardinali pa so se sestajali na rednih srečanjih, ki so bila med drugim priložnost za boljše medsebojno (s)poznavanje. Med kardinali imamo tudi slovenske predstavnike.

Preberite tudi: Najdaljši konklave v zgodovini je trajal …

Kdo lahko postane papež?

Večini ljudi se zdi samoumevno, da kardinali ne le volijo papeža, temveč ga tudi izbirajo med člani kardinalskega zbora. Tako je gotovo že nekaj sto let, ni pa bilo od nekdaj tako: prvi papež je bil recimo ribič, laik, ko ga je Kristus izbral za prvega med apostoli. Poleg laikov so bili pozneje za papeža izvoljeni tudi diakoni in v prvih stoletjih tudi številni duhovniki rimske škofije.

Po zakoniku kanonskega prava je do izvolitve upravičen vsak krščen katoličan.

Po zakoniku kanonskega prava je do izvolitve upravičen vsak krščen katoličan: tisti, ki je že škof (ne nujno kardinal) in sprejme zakonito papeško izvolitev, lahko takoj sede na Petrov sedež. Kdor še ni škof, lahko sprejme izvolitev, vendar mora takoj prejeti škofovsko posvečenje. Iz tega lahko povzamemo, da mora biti morebitni papež (a) moški, pripravljen (b) sprejeti zakrament svetega krsta, (c) sprejeti diakonsko, duhovniško in škofovsko posvečenje ter (d) biti dovolj razumen, da lahko sprejme izvolitev.

Toda od leta 1379 je bil vsak papež izbran med člani kardinalskega zbora.

Kdo sta slovenska člana kardinalskega zbora

Kardinalski zbor trenutno šteje 252 članov, od tega je 134 volivcev. Ti prihajajo iz 71 različnih držav na vseh petih celinah. Slovenci imamo enega kardinala: Franc Rode je kardinalske časti prejel marca 2006, vendar je že presegel starostno mejo kardinalov volivcev. Slovenskih korenin pa je tudi argentinski kardinal Vinko Bokalič Iglič, ki je bil v kardinalski zbor sprejet decembra 2024.

Kardinal Franc Rode je septembra lani obhajal 90 let. FOTO: Janez Kotar 

Kardinal Franc Rode je bil rojen 23. septembra 1934 v Ljubljani, doma je z Rodice pri Domžalah. Šolo je obiskoval v bližnjih Jaršah in nato v Domžalah. Maja 1945 je z družino zapustil Slovenijo in odšel v Avstrijo. Šolanje je nadaljeval v begunskem taborišču v Judenburgu, nato na gimnaziji v Lienzu in v Spittalu ob Dravi. Kot mnogo drugih družin se je tudi Rodetova leta 1948 izselila v Argentino, kjer je nadaljeval šolanje.

Leta 1952 je v Buenos Airesu stopil v bogoslovje misijonske družbe (lazaristov) in leta 1957 izrekel večne zaobljube. Študijsko pot je nadaljeval na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu in na Katoliškem inštitutu v Parizu, kjer je bil leta 1960 posvečen v duhovnika. Tri leta pozneje je tam tudi doktoriral iz teologije in se leta 1965 vrnil v Slovenijo, kjer je bilo njegovo prvo službeno mesto pri Sv. Jožefu v Celju. Leta 1967 je prišel v Ljubljano, kjer je postal ravnatelj bogoslovcev lazaristov in pozneje tudi predstojnik (vizitator) lazaristov. Obenem je začel predavati na Teološki fakulteti v Ljubljani. Poleg tega se je v tem obdobju posvečal publicistični dejavnosti, predaval je tudi na teoloških tečajih.

Po šestnajstih letih bivanja v domovini je odšel v Vatikan, kjer je leta 1981 prevzel službo v takratnem papeškem tajništvu za dialog z neverujočimi, do imenovanja za ljubljanskega nadškofa pa je bil od ustanovitve marca 1993 tajnik Papeškega sveta za kulturo.

Kardinal Rode je od 4. januarja 2011 upokojeni prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja.

Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je 5. marca 1997 Franca Rodeta imenoval za ljubljanskega nadškofa metropolita (1997–2004), ki je bil kmalu po prevzemu službe 7. aprila 1997 izvoljen tudi za predsednika Slovenske škofovske konference. Na praznik Lurške Matere Božje, 11. februarja 2004, ga je imenoval za prefekta Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja (2004–2011), ki velja za enega največjih in najzahtevnejših uradov rimske kurije. Rode je poleg tega tudi član kongregacije za škofe, za bogoslužje in disciplino zakramentov, za evangelizacijo narodov in za katoliško vzgojo ter Papeškega sveta za kulturo in Papeške komisije Ecclesia Dei.

22. februarja 2006 je papež Benedikt XVI. prefekta Rodeta imenoval za kardinala; v zbor kardinalov ga je sprejel na konzistoriju 24. marca 2006. Kardinal Rode je od 4. januarja 2011 upokojeni prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja.

Vinko Bokalič Iglič je bil v kardinalski zbor sprejet decembra lani. FOTO: Marjan Pogačnik

Kardinal Vinko Bokalič Iglič se je rodil 11. junija 1952 v Buenos Airesu očetu Vinku, doma iz Mengša, in mami Pavli, doma iz Prevoj (župnija Brdo pri Lukovici). V Argentino sta iz Špitala na avstrijskem Koroškem, kjer sta se tudi poročila, prišla februarja 1949. Družina Bokalič se je nastanila v »slovenski vasi«, na obrobju Buenos Airesa, kjer si je okoli sto slovenskih družin kupilo zemljišča drug zraven drugega in na njih zgradilo domove, pa tudi svojo cerkev, igrišče in slovensko šolo.

Duhovniško posvečenje je prejel leta 1978, ko je novo mašo obhajal v Lanusu skupaj z bratom Jožetom, posvečenim deset mesecev pred tem v Ljubljani. V Buenos Airesu je skrbel za mladinsko pastoralo, bil rektor semenišča, župnik in nazadnje v letih med 2003 in 2009 vizitator Misijonske družbe v Argentini, vmes pa tudi tri leta misijonar v škofiji Goya. Leta 2010 ga je papež Benedikt XVI. imenoval za pomožnega škofa pri takratnem buenosaireškem nadškofu Jorgeju Bergogliu, kjer je ostal tri leta in pol.

Vinko Bokalič Iglič je bil v kardinalski zbor slovesno sprejet 7. decembra lani.

Kmalu po izvolitvi za papeža ga je Frančišek poslal za škofa v Santiago del Estero na severozahodu Argentine, kamor je prej Bokalič hodil kot duhovnik v misijone z misijonsko skupino. Na tem precej revnem delu države deluje že okoli deset let. Julija 2024 je papež Frančišek škofijo Santiago del Estero povzdignil v nadškofijo, s čimer je škofa Bokaliča povzdignil v nadškofa in mu ob tem podelil naslov primasa Argentine.

Vinko Bokalič Iglič je bil v kardinalski zbor slovesno sprejet 7. decembra lani.

Kardinal Goh iz Singapurja na Trgu sv. Petra, obdan s časnikarji.  FOTO: Vatican Media

Vsi kardinali volivci že v Rimu

Dva dni pred začetkom konklava so v Rim prispeli vsi papeški volivci. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal vatikanski tiskovni predstavnik Matteo Bruni, jim je kardinal komornik Kevin Farrell že v soboto dodelil sobe v Vatikanu. Med konklavom bodo kardinali volivci stanovali v vatikanskem Domu sv. Marte in v sosednji stavbi »Stari sv. Marti«. Davi so se že lahko vselili v svoje sobe, obnovitvena dela v Vatikanu so namreč zaključena.

Kardinali so »povabljeni«, da med konklavom svoje mobilne telefone in druga komunikacijska sredstva pustijo v Domu sv. Marte.

Med krajem bivanja in »volilnim središčem«, Sikstinsko kapelo, se kardinali lahko prevažajo z minibusom ali razdaljo prehodijo. Da bi zagotovili potrebno odmaknjenost od zunanjega sveta v času volitev, bo območje okoli približno kilometer dolge poti v Vatikanu v tem času večinoma zaprto za druge prebivalce Vatikana ali zaposlene.

Po Brunijevih besedah so kardinali »povabljeni«, da med konklavom svoje mobilne telefone in druga komunikacijska sredstva pustijo v Domu sv. Marte.