Čeprav je v 13. stoletju glasovalo le 20 kardinalov volivcev, zaradi političnih nasprotovanj niso prišli do soglasja, kdo bi lahko bil naslednji papež. Zaradi tega zastoja so prebivalci Viterba jeseni 1269 kardinale zaprli v papeško palačo in junija 1270 celo odstranili streho ter jim omejili oskrbo z živili. Med jesenjo 1269 in poletjem 1270 se je število volilnih kardinalov zmanjšalo na 16. Ti so se nato dogovorili za kompromisno volitev: šest kardinalov je bilo izbranih, da se uskladijo glede kandidata, ki bi ga ostali sprejeli.

Izbrali človeka, ki je bil takrat v Palestini

Tebald Visconti je bil prijatelj Tomaža Akvinskega in Bonaventure iz Bagnoregia. Ob izvolitvi 1. septembra 1271 se je nahajal v Akri v Palestini. V Viterbo je prispel šele februarja 1272, sprejel izvolitev in si izbral ime Gregor X. Kronan je bil v Rimu 13. marca 1272.

Za Vatican News je italijanski poznavalec cerkvene zgodovine, pisar Apostolskega arhiva Marco Maiorino, povedal, da je bil Gregor X. dober papež. Ker ni imel izkušenj s kurijo, ni imel lahkega pontifikata, vendar je dobro poznal politične razmere v Evropi in Sveti deželi, je povedal. »Ni se pustil manipulirati s strani kardinalov, pač pa si je prizadeval za njihovo enotnost in poslušnost.«

Da se tako dolgotrajno izbiranje papeža ne bi ponovilo …

Da se tako dolgotrajno obdobje »sede vacante«, ko Cerkev nima papeža, ne bi ponovilo, je Gregor X. reformiral postopek volitve Petrovega naslednika in uvedel postopek t. i. konklava, kakršnega v rahlo spremenjeni podobi poznamo še danes. V dokumentu Ubi Periculum, ki je bil objavljen 16. julija 1274, predvideva volitve papeža na zaprtem in nedostopnem kraju, kjer naj bi se zbrali kardinali. Ukrep je med drugim predvideval postopno zmanjševanje obrokov in znižanje plač kardinalom vse do izvolitve papeža. Pojavil se je tudi izraz »konklave«, kar pomeni »s ključem«. 

Dokument Ubi Periculum, ki ga hranijo v Apostolskem arhivu. FOTO: Vatican News

Kardinalom volivcem bi zmanjševali število obrokov

»Predvideno je bilo, da če tri dni po začetku konklava ne bi prišlo do izvolitve, bi se kardinalom za naslednjih pet dni zmanjšalo število jedi z dveh na eno. Če tudi po teh petih dneh ne bi bilo izvolitve, bi bili obroki omejeni le na kruh, vodo in vino – dokler papež ne bi bil izvoljen. Poleg tega je bilo določeno, da kardinali med konklavom ne prejemajo nikakršnega plačila,« je dejal Marco Maiorino.

Ilustracija konklava iz leta 1689, ki jo hranijo v Apostolski knjižnici. FOTO: Vatican News

Kakšna pravila za konklave veljajo danes?

Razmere ob izpraznitvi apostolskega sedeža ter volitve novega papeža ureja poseben zakon v obliki apostolske konstitucije z naslovom Universi dominici gregis, ki ga je leta 1996 izdal papež Janez Pavel II., ter dva dokumenta papeža Benedikta XVI. iz let 2007 in 2013.

Ves čas volitev veljajo zelo stroga pravila glede komuniciranja z zunanjim svetom. Kardinalom volivcem je med volitvami prepovedan vsakršen stik z zunanjim svetom in so pod prisego zavezani molčečnosti.

Med konklavom je kardinalom volivcem prepovedan stik z zunanjim svetom in se gibljejo med Domom sv. Marte, kjer bivajo, in Sikstinsko kapelo, v kateri molijo in volijo. FOTO: Wikimedia Commons, fotomontaža Družina

Konklave se je v preteklosti začel najmanj 15 in največ 20 dni po smrti oziroma odstopu papeža, Frančiškov predhodnik Benedikt XVI. pa je to določilo spremenil tako, da se lahko konklave začne tudi prej, in sicer ko se v Vatikanu zberejo vsi kardinali elektorji.

Kardinali glasujejo tako, da na volilne lističe zapišejo ime tistega od njih, za katerega po svojem prepričanju in navdihu Svetega duha menijo, da je najprimernejši za poglavarja Rimskokatoliške cerkve.

Edini način volitev novega papeža so tajne volitve (per scrutinium). Za izvolitev sta potrebni dve tretjini veljavnih glasov od vseh navzočih kardinalov elektorjev.

Kardinali ime napišejo na listek, te nato vržejo v volilno skrinjico. Po preštetju lističe sežgejo.

Če nihče od kandidatov ne zbere dveh tretjin glasov, glasovanje ponovijo, a največ štirikrat na dan - dvakrat dopoldne in dvakrat popoldne.

Lističem pred sežigom dodajo posebne kemikalije, s čimer dosežejo, da se iz dimnika Sikstinske kapele pokadi črn dim, če novi papež ni bil izvoljen, in bel, če je bil. Izvolitev pospremi tudi zvonjenje.

Medtem ko so ostala določila o postopku izvolitve natančno opisana v kanonskem pravu in dokumentih Svetega sedeža, je bel oziroma črn dim le običaj.

Če kardinali v treh dneh ne izvolijo papeža, se volitve prekinejo za en dan. Dan premora je med drugim namenjen molitvi in medsebojnemu pogovoru kardinalov. Volitve se nato nadaljujejo in če papež še ni izvoljen, se po sedmih skrutinijih ponovno prekinejo. Volitve se po ponovni prekinitvi lahko nadaljujejo še sedem skrutinijev.

Če do tedaj papež še vedno ni izvoljen, kardinal kamerleng povabi volivce, naj izberejo enega od dveh možnih načinov volitev: da papeža izbirajo med vsemi kandidati ali pa med dvema kandidatoma, ki sta pri zadnjem glasovanju dobila največ glasov. Za odločitev glede nadaljnjega načina volitev je potrebna absolutna večina glasov. Da je kandidat izvoljen za papeža, mora zbrati najmanj dve tretjini glasov.

Ko eden od kardinalov dobi potrebno število glasov, ga dekan kardinalskega zbora vpraša, ali sprejme papeški položaj. Če je odgovor pritrdilen, ga vpraša, kakšno ime si je izbral, in s tem se konklave zaključi.

Nato najstarejši kardinal z balkona bazilike svetega Petra sporoči čakajoči množici: Habemus papam - Imamo papeža. Ta se nato prvič pojavi pred verniki v papeških oblačilih in podeli blagoslov urbi et orbi, mestu in svetu.