»Papabile« dneva: kardinal Pierbattista Pizzaballa
»Papabile« dneva: kardinal Pierbattista Pizzaballa
Na spletni strani collegeofcardinalsreport.com/ pa so vendarle pripravili izbor imen, ki tako v Rimu kot v svetu trenutno vzbujajo največ pozornosti. Po zgledu spletnega portala Crux bomo nekatere izmed njih v teh dneh po abecednem redu podrobneje predstavili na naši spletni strani. Vatikanskemu državnemu tajniku v Frančiškovem pontifikatu, kardinalu Pietru Parolinu, sledi jeruzalemski patriarh kardinal Pierbattista Pizzaballa.
Kardinal Pierbattista Pizzaballa
Ko je kardinal Pierbattista Pizzaballa na velikonočni ponedeljek izvedel za smrt papeža Frančiška, je takoj odpovedal vse druge obveznosti, pripravil prtljago in se odpravil v Rim. Ko je zapuščal sedež latinskega patriarhata v Jeruzalemu, kjer zadnje desetletje vodil katoliško občestvo v Sveti deželi, in sedel v avto, ki ga je odpeljal na letališče, se je zunaj zbrala skupina njegovih najožjih pomočnikov, zaposlenih in prijateljev, za spletni portal Crux piše John Allen.
Vidno ganjen jih je Pizzaballa opazoval, kako so mu v arabščini peli: »Naj Gospod vodi tvoje korake s svojo modrostjo, napolni tvoje srce s svojim duhom in naj bo ob tebi, če naj bi na Njegovo željo vodil Njegovo cerkev.« Ad hoc serenada je bila prisrčna gesta, ki pa je imela tudi občutek slovesa, tako Allen: ljudje okoli kardinala so se namreč zavedali velike verjetnosti, da 60-letnega Pizzaballe ne bodo videli prav kmalu, razen na televizijskem zaslonu kot papeža.
Leta 2004 je Pizzaballa postal 167. kustos Svete dežele: na tem položaju si je ustvaril sloves zmernega, potrpežljivega in dialoškega človeka, ki zna prisluhniti sogovorniku
Italijan v Jeruzalemu
Pizzaballa se je rodil leta 1965 v mestecu Castel Liteggio v italijanski pokrajini Bergamo, ki je Cerkvi dala tudi sv. Janeza XXIII. ali »Janeza Dobrega«, čigar spomin na tem območju še vedno živi na nešteto načinov. Pierbattista, najmlajši izmed treh sinov zakoncev Pietra Pizzaballe in Marie Maddalene Tadini, je že v mladosti začutil klic v duhovništvo in je vstopil v malo semenišče, pozneje pa se je pridružil še frančiškanskemu redu.
V Bologni je študiral filozofijo in teologijo, kjer je pritegnil pozornost kardinala Giacoma Biffija, izjemno izobraženega in omikanega človeka, ki mu je leta 1990 podelil duhovniško posvečenje. Kmalu zatem se je Pizzaballa odpravil v Jeruzalem, kjer je študiral na tamkajšnjem Frančiškanskem svetopisemskem inštitutu in diplomiral iz svetopisemske teologije. Pozneje je na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu študiral sodobno hebrejščino in semitske jezike, nato pa prevzel položaj v frančiškanski kustodiji Svete dežele, kjer so bili njegova prva odgovornost hebrejsko govoreči katoličani.
Leta 2004 je Pizzaballa postal 167. kustos Svete dežele in v naslednjih dvanajstih letih je zaslovel kot ena redkih osebnosti v tem večno razdeljenem kotičku sveta, ki je stkala prijateljstva onkraj meja, ki običajno razdvajajo. Pridobil si je zaupanje med Izraelci, Palestinci, Jordanci in Egipčani ter si ustvaril sloves zmernega, potrpežljivega in dialoškega človeka, ki zna prisluhniti sogovorniku.
Pizzaballe v Jeruzalemu nimajo več za »prišleka«.
Mojster reševanja finančnih kriz
Kot sad tega profila je papež Frančišek leta 2014 Pizzaballi zaupal organizacijo mirovne molitve v Vatikanskih vrtovih, kjer sta se srečala tedanji izraelski predsednik Šimon Peres in palestinski voditelj Mahmud Abbas, v navzočnosti papeža in carigrajskega patriarha Bartolomeja.
Leta 2016 je bil Pizzaballa imenovan za apostolskega upravitelja Jeruzalema, s čimer je od jordanskega patriarha Fouada Twala dejansko prevzel vodenje Cerkve v Sveti deželi. Takrat je imenovanje vzbudilo nekaj začudenja, saj naj bi imenovanje patriarha Michela Sabbaha leta 1987, nato pa še Twala, zaključilo italijanski monopol na tem položaju in pomenilo prehod k imenovanju patriarhov iz območnega katoliškega prebivalstva. Toda vsi, ki so poznali razmere na terenu, so poročali, da Pizzaballe v Jeruzalemu nimajo več za »prišleka«.
Njegov prvi izziv je bil reševanje globoke finančne krize, ki jo je povzročilo Twalovo vztrajanje pri vlaganju denarja – po nekaterih ocenah kar 100 milijonov dolarjev – v gradnjo katoliške univerze v Jordaniji brez jasnega poslovnega načrta. Pizzaballa je sčasoma popravil razmere s kombinacijo gorečega zbiranja sredstev in zmanjševanja stroškov, pa tudi prodaje premoženja, vključno z nepremičninami v Nazaretu.
Na osebni ravni se Pizzaballa včasih ob prvem stiku morda zdi nekoliko oster, toda ko ga človek spozna, postaja vse prijaznejši in do izraza pride njegov izostren smisel za humor. FOTO: Vatican Media
Humor in delovna etika
Leta 2020 je Pizzaballa uradno prevzel položaj patriarha, leta 2023 pa ga je papež Frančišek imenoval za kardinala. Kmalu zatem je izbruhnila vojna v Gazi in odtlej se je Pizzaballa znašel ujet med svojimi prijatelji v Izraelu in judovskim svetom na eni strani ter svojo večinoma palestinsko in arabsko govorečo čredo na drugi. Kolikor je le mogoče, si prizadeva izkazovati sočutje in razumevanje za obe strani: ostro je kritičen do vsega, kar vidi kot nepotrebno pretiravanje izraelske vojske, obenem pa se je ponudil kot talec v zameno za izraelske državljane v rokah Hamasa.
Na osebni ravni se Pizzaballa včasih ob prvem stiku morda zdi nekoliko oster, toda ko ga človek spozna, postaja vse prijaznejši in do izraza pride njegov izostren smisel za humor. Pravijo tudi, da ima izjemno delovno etiko.
Življenje kardinala Pizzaballe je zaznamovano s kompleksnostjo Bližnjega vzhoda in izraelsko-palestinskim razkolom.
Kaj govori v prid Pizzaballi?
Ker je njegovo življenje zaznamovano s kompleksnostjo Bližnjega vzhoda in izraelsko-palestinskim razkolom, ni nikoli zares primoran zavzeti jasnih javnih stališč glede spornih vprašanj o cerkvenem nauku ali pastorali, piše Allen. Zato ni povsem jasno, kakšno je recimo njegovo stališče do blagoslova oseb v istospolnih zvezah ali diakonskega posvečevanja žensk.
Posledično v konklave ne prinaša veliko prtljage v smislu preteklih cerkvenih razprav, zaradi česar je lahko privlačen tako za tiste, ki si prizadevajo za kontinuiteto s papežem Frančiškom, kot za tiste, ki upajo na spremembe. Prav bi prišel tudi Pizzaballov sloves bistroumnega finančnega upravitelja, posebej v času, ko se Vatikan sooča s finančno krizo, vključno s primanjkljaji v pokojninskih skladih. Če je iz dolgov rešil jeruzalemski patriarhat, morda obstaja upanje, da bi lahko enako storil tudi za Sveti sedež.
Starost kardinala Pizzaballe bi verjetno napovedovala daljši papeški mandat, kot si ga nekateri kardinali morda želijo.
In kaj bi lahko predstavljalo oviro?
Po Allenovem mnenju je ena izmed najočitnejših »ovir« njegova starost: Pizzaballa je na letošnji velikonočni ponedeljek (in datum Frančiškove smrti) dopolnil 60 let, kar bi verjetno napovedovalo daljši papeški mandat, kot si ga nekateri kardinali morda želijo. Njegova starost pa bi lahko delovala tudi v obratno smer, saj bi kardinalom, ki si želijo stabilnosti, zagotovila, da jim ne bo treba prav kmalu znova doživljati pretresov menjave na vrhu Cerkve.
In še: pomanjkanje jasnih znamenj, kakšno je Pizzaballovo stališče do številnih spornih katoliških vprašanj, bi utegnilo prestrašiti nekatere volivce, zaradi česar bi lahko njegov papeški mandat označili kot nekakšno potovanje v neznano.



