Poletni dnevi so ravno pravšnji za premislek o tem, kaj bi v življenju želeli početi. Morda bi se hoteli naučiti česa novega, začeti nov posel, se razbremeniti slabih navad, zamenjati aktivnost. Toda kako začeti?

Odgovora, ki bi ustrezal vsem, seveda nimam. Lahko pa se, še posebej dijaki in študenti, novih aktivnosti lotite kot prostovoljci. Tako je svoje znanje vnovčil tudi klemen Čeligoj, ki v reviji #Najst opisuje, zakaj je postal prostovoljec in kaj vse mu je to prineslo. Dober občutek ni bil glavni razlog.

Oglas za prostovoljstvo

Mnogi prostovoljci se vsaj enkrat soočijo z vprašanjem: »Kako se ti da to početi?« Včasih kdo pripomni celo, da tega ne bi počel niti za dobro plačilo. Zakaj torej biti prostovoljec? Odgovor nam lahko prišepne sv. mati Terezija: nek novinar je opazoval njeno delo z gobavimi in umirajočimi ter nato rekel, da tega ne bi počel niti za milijon dolarjev. Mati Terezija pa mu je odvrnila: »Tudi jaz ne.«

Se prostovoljstvo sploh splača?

Denar torej ne motivira prostovoljcev, čeprav bi morda kdo rekel drugače. Spomnim se nekega asistenta v prvem letniku študija, ki nas je poskušal za prostovoljstvo navdušiti tako, da nam je razlagal, da nas bodo tam bodoči delodajalci spoznali in bomo tako čez npr. pet let laže našli službo. Mnogi zagreti sošolci in sošolke so pograbili priložnost in se vključili v prostovoljsko delo. Meni pa tak način razmišljanja ni bil všeč in čeprav me je malo žrla misel, da bi se tudi jaz moral pridružiti, sem se hkrati zavedal, da me tisto delo ne privlači.

Sčasoma sem spoznal, da je življenje študenta precej prazno, če se ukvarja samo s študijem. Pridružil sem se različnim skupinam, kjer sem spoznal ogromno zanimivih ljudi. Tudi oni so spoznali mene in eden od njih me je prosil, da se pridružim projektu neke mladinske skupine, saj so iskali nekoga iz »moje« študijske smeri. Skupina je imela tudi mladinski spletni portal in kmalu sem zanj začel pisati članke. Pisanje mi je bilo všeč, zato sem z veseljem sprejel tudi ponudbo za sodelovanje pri ustvarjanju študentskega časopisa. Kmalu sem postal eden bolj aktivnih tako pri časopisu kot spletnem portalu. Veliko časa sem namenil tudi povezovanju študentov v študentskem domu in dobrodelnim projektom. V vsem tem sem zelo užival, to je resnično bogatilo moje študentsko življenje.
Prek prostovoljstva do službe

Zdaj sem že več let zaposlen, imam (vsaj) dve službi. Obema pa je skupno to, da so mi zaposlitev ponudili predvsem zaradi mojega prostovoljskega dela v študentskih letih. Prostovoljstvo mi je (poleg marsičesa drugega) torej prineslo ravno to, kar me je sprva odbijalo. A še vedno verjamem, da sem ravnal prav: če bi se za prostovoljstvo odločil zato, da bi čez nekaj let laže dobil službo, tam ne bi delal tako navdušeno in verjetno si me nihče ne bi zapomnil ter si me nekoč želel v službi. Še več: tudi jaz si tam ne bi želel biti zaposlen.

Če ne bi bil prostovoljec, ne bi niti približno tako dobro poznal samega sebe. Prav tako ne bi spoznal večine ljudi, ki so danes moji prijatelji. Prostovoljstvo me je ogromno naučilo; lahko bi rekel, da sem zaradi prostovoljstva postal boljši človek. Tudi moja vera se je okrepila. Naštel bi lahko še več prednosti.

Kaj pa slabosti?

Res je sicer, da zaradi prostovoljstva včasih nisem imel veliko prostega časa (a sem med prostovoljstvom gotovo užival bolj, kot bi med »običajnim« prostim časom). Poleg tega bi lahko namesto prostovoljskega med študijem opravljal več študentskega dela (a mi dolgoročno bolj koristijo izkušnje na področjih, kjer sem danes dejansko zaposlen, kot bi mi morebitne izkušnje z delom v trgovini ali restavraciji s hitro prehrano). Slabost prostovoljstva je tudi to, da imaš manj časa za učenje (a se tako naučiš učinkovitega učenja oz. dela, za kar si si v življenju mnogokrat hvaležen). Res je tudi, da prostovoljstvo prinaša razočaranja, ko vidiš, da ti ni uspelo »spremeniti sveta«, npr. da ljudje, ki si jim skušal pomagati, kasneje spet živijo v enaki stiski (a mnogi njihovi odzivi tudi leta po tem, ko si jim podaril svoj čas, kažejo, da je bilo vredno, da je bilo nekaj trenutkov njihovega življenja zaradi tebe lepših).

Če ti torej prostovoljstvo prinese toliko dobrega, ali se ga morda ne lotevamo zaradi sebe in ne zaradi drugih? Če nič drugega, imamo običajno, ko naredimo nekaj dobrega, dober občutek. A s tem ni nič narobe. To je »stranski učinek« prostovoljstva. Če bi se prostovoljstva lotevali le zaradi tega občutka, bi goljufali sebe in se kmalu ne bi več počutili dobro.

Se torej prostovoljstvo splača? Če se ga lotiš zato, da se ti bo splačalo, se ti najverjetneje ne bo. Če pa zanj najdeš prave razloge, če želiš narediti nekaj dobrega za druge, boš gotovo na koncu na boljšem tudi sam.

Kako začeti, kaj početi in še več informacij o prostovoljstvu, si lahko preberete v reviji #Najst.