Vlada je kar na silvestrski dopisni seji potrdila nov Zakon o medijih in ga poslala v parlamentarno obravnavo. Po njenem mnenju je to prva celovita prenova medijskega zakona po več kot dveh desetletjih, glavni namen novega zakona pa je – tako vlada – »zagotoviti pravico prebivalk in prebivalcev Slovenije do celovite obveščenosti ter svobode izražanja tudi v novem medijskem okolju«. Kot zatrjujejo na Ministrstvu za kulturo, so pri pripravi zakona upoštevali različne deležnike medijskega okolja (novinarjev, izdajatelje medijev, regulatorje, civilno družbo), izhajali pa zlasti iz interesa javnosti.

Nedopusten in avtoritaren nadzor nad svobodo izražanja

Včeraj so se na redni seji Stalnega sveta Slovenske škofovske konference (SŠK) do predloga ZMed, ki »predvideva nedopusten in avtoritaren nadzor nad svobodo izražanja«, kritično opredelili škofje in opozorili, da bodo neprimerne vsebine in sovražni govor kaznovani z denarnimi kaznimi ali odstranjenimi vsebinami. »V javnem prostoru vsekakor ne sme biti mesta za sovražni govor. Škofe pa skrbi, da bi lahko bila tako označena tudi legitimna mnenja, ki izvirajo iz verske svobode in prepričanj posameznikov, cenzurirana in sankcionirana od inšpektorata. Na udaru bi lahko bili zlasti mediji, ki pogosto objavljajo katoliške vsebine,« je zapisal tiskovni predstavnik SŠK dr. Gabriel Kavčič.

Verčič: Slab, nepotreben in škodljiv

Kritični pa so tudi dobri poznavalci medijskega prostora. Dr. Dejan Verčič, profesor na ljubljanski FDV, je v pogovoru za Delo ZMed označil za zakon, ki »temelji na razumevanju medijskega delovanja iz 20. stoletja, medtem ko ne poseže v realnosti 21. stoletja«, pa tudi za »slab, nepotreben in škodljiv«, saj predlagatelji po njegovem »slepo sledijo vsemu najslabšemu, kar sta evropska komisija in evropski parlament sprejela na področjih digitalizacije, medijev ter umetne inteligence in kar na stari celini duši svobodo izražanja in svobodno podjetniško pobudo«.

Ne temelji na jasno opredeljeni politiki in strategiji javnega komuniciranja

Verčič se ob tem obregne ob zakonsko ločevanje uredniških in oglasnih vsebin, »čeprav v realnosti te meje že dolgo ne obstajajo«, in ob nesmiselnost zahteve, da se vsebine, ustvarjene s pomočjo umetne inteligence, jasno označijo in posebej ločijo od drugih programskih vsebin medija. Po zakonskem predlogu družbeni mediji sploh niso prepoznani kot mediji, »kaj pa so potem? Paradižniki?« se sprašuje Verčič, ki glavno težavo zakona vidi v tem, da ne temelji na jasno opredeljeni politiki in strategiji javnega komuniciranja v Sloveniji: »Zdi se, da je predlog napisan z namenom prijateljskega deljenja denarja našim medijem in nagajanja njihovim.«

Turk: Kako disciplinirati in depolitizirati internet

Dr. Žiga Turk, profesor na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo in nekdanji minister, se strinja, da gre pri zakonu »za to, da bodo potem, ko je tako dobro uspela depolitizacija RTV, poskušali oziroma so se lotili ustrahovanja ostalih medijev, so pripravili načine, kako sebi prijaznim medijem dati več davkoplačevalskega denarja in kako pravzaprav disciplinirati oziroma depolitizirati internet. Ampak to je misija nemogoče, to so vlažne sanje tistih, ki se jim kolca po prejšnjem sistemu,« je Turk poudaril v pogovoru za Radio Ognjišče.

Včasih je potrebna tudi žaljiva beseda

Po njegovem je problematično, da četudi na lep, vljuden način napišeš stvari, ki jim niso všeč, bo problem. »Ne obstaja pravica ne biti užaljen, pravica ne biti spravljen v zadrego, pravica, da ti nekdo ne sme dokazati, da se motiš, pravica, da nekdo polemizira s teboj. Nasprotno, vse to je v demokratični družbi potrebno in množica odločitev ESČP govori o tem oziroma navaja prav to, da je včasih tudi žaljiva beseda, tudi beseda, ki meji na nekaj sovraštva, potrebna v demokratični družbi,« je še dodal Žiga Turk.

Milosavljević: Zakon odpira možnosti za dodatne pritiske na medije

Profesor na ljubljanski FDV Marko Milosavljević opozarja, da so rešitve iz novega zakona nejasne in pomanjkljive. Za N1 je podčrtal, da je zlasti zaskrbljen zaradi pretirane moči Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), ki bo po novem pristojna tudi za presojo medijske koncentracije, pomisleke ima tudi, da nov zakon odpira možnosti za dodatne pritiske na medije, še zlasti ko gre za razdeljevanje državne finančne pomoči.

Jančič: Vsi tiskani mediji so že davno digitalizirani

Urednik in avtor Spletnega časopisa Peter Jančič verjame, da je dejanski namen zakona zlasti zagotoviti dodatno financiranje levih tajkunov, ki imajo v lasti vse dnevne časopise, ker tisk močno izgublja bralce, pa tudi sicer pravih medijev. »Denar bi jim, denimo, delili za digitalizacijo. Vsi tiskani mediji so že davno digitalizirani in dostopni na spletu,« je opozoril Jančič.

Sklad za pluralizacijo

»Medijem pa bi oblast še obsežneje kot doslej denar delila tudi prek sklada za pluralizacijo. Znano je, da s tem ne zagotavlja pluralizacije. Obratno. Financira pretežno leve medije. Desne, ki jih je malo, so praktično povsem izločili. Desne medije poskušajo tudi sicer onemogočiti. V parlamentu jih preiskujejo. Če bi lahko, bi medije, ki niso naši, najbrž tudi prepovedali, kakor so že v času socialistične diktature po vojni,« je zapisal Peter Jančič.

Lesjak: Umrla bo demokracija, če bodo umrli neodvisni in svobodni mediji

Tudi odgovorni urednik Dnevnika Miran Lesjak je bil do novega medijskega zakona zelo kritičen. Po njegovem bo umrla demokracija, če bodo umrli neodvisni in svobodni mediji, kar zelo dobro vesta predsednik vlade in ministrica za kulturo. Najpomembnejša kakovost novega medijskega zakona bi zato morala biti ravno sistemska regulacija državne pomoči medijem, taka, ki bi onemogočala samovoljo vsakokratne politične oblasti, je opozoril Lesjak.

Demonstracija politične slepote, birokratske pameti in njene omejenosti

In ostro dodal: »A ni tako. Predlog zakona je od prvega do zadnjega (118.) člena demonstracija politične slepote, birokratske pameti in njene omejenosti, ki se je razmahnila, ko so zakonski tekst obravnavali v medresorski obravnavi. Ta neživljenjski in finančno podhranjen predpis so sprejeli kar na dopisni seji vlade na svetega Silvestra dan. In so potem z lahkim srcem šli na tatarca in sarme. Naj vas bo sram!«

Macarol: Zakon je ustavno sporen na celotni fronti

Med ostrimi kritiki zakona je tudi ustvarjalec videovsebin in izvršni urednik City Magazina Slovenija Jan Macarol, ki zakon ocenjuje kot »ustavno sporen na celotni fronti – od kršenja svobodne gospodarske pobude in enakosti pred zakonom do posega v svobodo govora«, kot je povedal za Marketing Magazin: »Na marsikateri točki lahko pade in po vsej verjetnosti tudi bo. Škoda, ker je tako zelo slab. Želeli smo si dobrega.«

Logar: Potrebujemo novo medijsko zakonodajo

Oglasil se je tudi predsednik stranke Demokrati dr. Anže Logar, ki se strinja, da potrebujemo novo medijsko zakonodajo, ki bo odpravila anomalije na področju koncentracije medijev, omogočala razvoj novih medijskih vsebin in start-upov na področju medijske krajine. Nekaj takšne kakovostne ponudbe je po njegovem v preteklem letu nastalo – zastareli zakonodaji navkljub; potrebujemo pa takšno medijsko zakonodajo, ki bo krepila regijsko pokritost medijev z močno lokalno mrežo.

Ne bo večje pluralnosti, kakovosti in informacijske širine

»Aktualni predlog žal ne rešuje nobenega od izpostavljenih problemov. Predvsem pa ne bo prinesel večje pluralnosti, kakovosti in informacijske širine. In če bo na koncu res sprejet, mu ne napovedujem dolge življenjske dobe. Nekje na poti bo verjetno podvržen ustavni presoji. Upravičeno,« je na družbenem omrežju še zapisal Logar.

Tonin: Vsakega motečega posameznika bodo lahko utišali

Predsednik NSi Matej Tonin je v zapisu na družbenem omrežju izpostavil: »Za zaščito levih medijskih monopolov bodo spremenili Zmed. Preganjali bodo sovražni govor. Po domače: kdor bo kritičen do levičarskega aktivizma, norosti nevladnikov in različnih LGBT eksperimentov, ga bodo preganjali. Za to bodo imeli zakonsko podlago, visoke kazni in povsem ohlapne definicije, da bodo vsakega motečega posameznika lahko primerno utišali.«

Vpliva spletnih medijev in krnitve medijskega monopola se ne da več ustaviti

In dodal, da bodo snovalci zakona za ohranitev monopola nad javnim mnenjem storili vse, zlasti pa izdatno financirali prijateljske medije, zato NSi namesto državnih razpisov predlaga, da ljudje prek dohodnine odločajo o financiranju medijskih vsebin. »Vpliva spletnih medijev in krnitve medijskega monopola se ne da več ustaviti. In prej kot slej bo to morala spoznati tudi slovenska levica … Svobode govora ne damo!« tako Matej Tonin.

Pisno vprašanje Zale Tomašič

Evropska poslanka Zala Tomašič (SDS/ELS) pa je Evropski komisiji zastavila pisno vprašanje glede novega medijskega zakona, ki prenaša del pristojnosti organov pregona in sodne veje oblasti na uradnike AKOS in Ministrstva za kulturo, ki bodo lahko na podlagi lastne presoje kaznovali medije, podjetnike in posameznike za domnevno spodbujanje nasilja, sovražnega govora ali terorizma, kar odpira vrata subjektivni interpretaciji in cenzuri. Kriteriji za presojo v zakonu niso jasno opredeljeni.

Ali zakonodaja spoštuje načelo neodvisnosti medijev?

»Ali Komisija ocenjuje, da je takšen zakon skladen z evropskimi standardi glede zaščite svobode izražanja? Kako Komisija ocenjuje prenos pristojnosti sodnih organov na upravne organe brez jasnih kriterijev in ali to ogroža svobodo izražanja? Ali Komisija meni, da zakonodaja, ki vladi omogoča arbitrarno prilagajanje pogojev za dodeljevanje državnih sredstev medijem, spoštuje načelo neodvisnosti medijev in pravila o državnih pomočeh EU?« je v pisnem vprašanju zapisala Tomašičeva.

Peticijo podpisalo že nad 15.000 ljudi

Njena strankarska kolegica in spletna vplivnica Zala Klopčič pa je odprla peticijo proti vmešavanju politike v medije in socialna omrežja, ki jo je TUKAJ podpisalo že več kot 15.000 ljudi. V njej opozarja, da je v zakonu nejasno zapisano, kdor sploh je vplivnež, »in dopušča možnost, da smo to lahko pravzaprav vsi, ki kar koli objavljamo na družbena omrežja«. Zakon bo po njenem vplivneže močno obremenil z birokracijo in jim konkretno otežil delo in zaslužek. Zaradi očitnega poskusa utišanja posameznikov in omejevanja svobode govora Zala Klopčič prek spletne peticije poziva Vlado, naj nemudoma umakne predlog ZMed, in zahteva, naj se v prihodnje »takšni poskusi nedemokratičnih zakonov ne vlagajo«.