Slovensko zdravniško društvo je konec minulega tedna v Portorožu priredilo 162. kongres, na katerem so se njegovi člani opredelili tudi do aktualnih vprašanj, povezanih z novosprejeto zakonodajo, natančneje: do zakonov o asistiranem samomoru, ki bo 23. novembra predmet referendumskega odločanja, in liberalizaciji uporabe konoplje. Glede obeh zakonov sta bila na kongresu sprejeta odklonilna sklepa.

Brez posvetovanja z medicinsko stroko

Slovensko zdravniško društvo kot strokovna, nepolitična in poklicno avtonomna organizacija namreč izraža resno zaskrbljenost nad obema zakonoma, »ki sta bila pripravljena in sprejeta brez ustreznega posvetovanja z medicinsko stroko«.

Družba ne more normalno funkcionirati, če sistem zakonodajalcev neha upoštevati strokovna stališča in jih uporabljati pri svojem sicer legitimnem odločanju o usmeritvah družbe.

Ob tem v Slovenskem zdravniškem društvu opozarjajo na problem spreminjanja razmerij med družbenimi podsistemi v slovenski družbi, predvsem med sistemom demokratično izvoljenih zakonodajalcev in sistemi strokovnjakov: »Zakonodajalci sprejmejo njim všečne in populistične zakone, ki jih podpirajo nekateri posamezni zdravniki, potem pa od tega izvršenega dejstva naprej želijo sklepati kompromise, kako bi v praksi stvari delovale. Družba ne more normalno funkcionirati, če sistem zakonodajalcev neha upoštevati strokovna stališča in jih uporabljati pri svojem sicer legitimnem odločanju o usmeritvah družbe.«

V nasprotju z zdravnikovim poslanstvom

S kakšno argumentacijo torej v Slovenskem zdravniškem društvo zavračajo omenjena zakona?

Zdravnikovo poslanstvo je varovati življenje, lajšati trpljenje in spoštovati dostojanstvo bolnika do naravne smrti – ne pa sodelovati pri njenem pospeševanju.

Dotaknimo se najprej zakona o t. i. pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Po prepričanju članov društva, zbranih na portoroškem kongresu, je ta zakon »nedomišljen in na neprimeren način posega v temeljni odnos med bolnikom in zdravnikom ter v zdravniško etiko«. Zdravnikovo poslanstvo je namreč »varovati življenje, lajšati trpljenje in spoštovati dostojanstvo bolnika do naravne smrti – ne pa sodelovati pri njenem pospeševanju«. Zakon zdravnike s svojimi določili »postavlja v etično in strokovno nemogoč položaj, krši njihovo avtonomijo in je v nasprotju z Ženevsko deklaracijo Svetovnega zdravniškega združenja, ki izhaja iz Hipokratove prisege in je prilagojena sodobni družbi«.

Zdravstvena in medicinska stroka v Republiki Sloveniji v terminalni fazi bolezni že sedaj omogočata človeka dostojanstveno slovo ob zaključku življenja, zato tega zakona na potrebujemo, so prepričani člani Slovenskega zdravniškega združenja.

Odpiranje vrat resnim javnozdravstvenim posledicam

S kakšno utemeljitvijo pa zavračajo zakon o uporabi konoplje v medicinske in znanstvene namene? Ta zakon po prepričanju zdravnikov predstavlja »resna tveganja za zdravje posameznika in celotne družbe in bo povzročil resne javnozdravstvene posledice«.

V zdravniške društvo opozarjajo, da so na podlagi medicinskih dognanjih osnovane indikacije za uporabo kanabinoidov, ne glede na sprejeti zakon, ozko omejene le na tri področja: (1.) v onkologiji za dopolnilno simptomatsko zdravljenje slabosti, bruhanja in bolečine pri terminalni rakavi bolezni, (2.) v nevrologiji za dopolnilno simptomatsko zdravljenje spastičnosti in nevropatske bolečine pri multipli sklerozi, (3.) v pediatriji za dopolnilno simptomatsko zdravljenje bolnikov z redkimi, hudimi oblikami epilepsije.

Pri vseh omenjenih področjih pa kanabinoidi predstavljajo zgolj dopolnilno in simptomatsko zdravljenje, kar pomeni, da njihova uporaba nikakor ne more spremeniti poteka bolezni ali bolezni pozdraviti; za večino bolezni so na voljo varnejša in učinkovitejša zdravila, katerih razvoj in dokazi o učinkovitosti stalno napredujejo.

Liberalizacija konoplje ne pomeni napredka, temveč večje javnozdravstveno tveganje za prebivalce, zlasti za otroke in mladostnike.

Dolgoročna obremenitev za celotno družbo

In še eno opozorilo: »Zastrupitve s konopljo so v porastu in najbolj pogoste prav pri najranljivejših skupinah, kot so otroci, mladostniki, ostareli in kronični bolniki. Liberalizacija konoplje ne pomeni napredka, temveč večje javnozdravstveno tveganje za prebivalce, zlasti za otroke in mladostnike.« Ker zakon o rabi konoplje za osebno rabo ne predvideva ustreznih varnostnih mehanizmov ali preventivnih ukrepov, bi njegova uveljavitev po prepričanju članov Slovenskega zdravniškega društva »pomenila povečano uporabo in zlorabo konoplje, več zastrupitev, večje število hospitalizacij, povečanje novonastalih duševnih motenj večjo ogroženost v prometu in na delovnih mestih, kar bi še dodatno obremenilo zdravstveni sistem in bilo dolgoročno močno obremenjujoče za celotno družbo.«

Zapisano pod črto: »Oba zakona tudi resno povečujeta ravno ranljivost najšibkejših, ki bi jih kot družba morali zaščititi,« kot beremo v izjavi za javnost, ki jo je ob robu 162. kongresa objavilo Slovensko zdravniško društvo.

Društvo s častitljivo zgodovino

Ta stanovska organizacija je bila ustanovljena že leta 1861 in je ena najstarejših srednjeevropskih zdravniških organizacij. Predstavlja prostovoljno, samostojno, strokovno, stanovsko, nestrankarsko združenje zdravnikov, zobozdravnikov in študentov zadnjega letnika medicinske fakultete, ki delujejo v Republiki Sloveniji. V društvo se lahko vključijo tudi slovenski zdravniki in zobozdravniki iz zamejstva in tujine ter posamezni tuji zdravniki, ki se povezujejo z medicinsko stroko v Sloveniji. V okviru društva deluje 65 strokovnih sekcij, 13 regijskih društev, 27 strokovnih svetov in trenutno združuje več kot 4.000 članov.