Sara in Simon Brezovnik sta par, ki svojo skupno zgodbo piše že od zgodnjih najstniških let. Danes sta starša štirih otrok, predana družini, skupnosti in življenju, ki ga gradita na temeljih vere. Spoznala sta se pri skavtih, ko je bila Sara stara 13 let, Simon pa 15. Kmalu zatem sta postala par in se po osmih letih skupne poti poročila. Simon je po poklicu matematik, zaposlen na Fakulteti za strojništvo, Sara pa psihologinja, ki svojo poklicno pot trenutno preizkuša med službo in materinstvom.

FOTO: Domen Permozer 

V življenju jo najbolj osrečujejo njuni štirje štirje otroci: Zala, Erazem, Izak in David. 

Zmenki so pri njima še vedno aktualni

»Midva sva skupaj rasla,« pravita, »in že kot mlada začela graditi odnos.« Tako sta v letih skupne hoje oblikovala navade, ki jih ohranjata še danes: redne zmenke, pogovore o odnosu in iskrenost tudi takrat, ko je najtežje. Po poroki sta se vključila v zakonsko skupino, ki je njun odnos še poglobila. Ko sta se preselila iz Maribora v Mozirje, sta, kot pravi Simon, »prenesla dobro prakso iz Maribora,« kjer sta se povezala z novo skupino. Zakonsko življenje pa še vedno skrbno negujeta.

FOTO: Domen Permozer 

Preizkušnje so ju zbližale z Bogom

Ena najtežjih izkušenj, ki sta jih prestala kot zakonca, je bila nosečnost z drugim sinom, Erazmom. Zgodaj v nosečnosti so zdravniki opazili številne "nepravilnosti", najprej zvite nogice, nato še zapestje in nejasne prste. Zdravniki so jima večkrat predlagali splav. Sara še danes pravi: »Počutila sem se kot medvedka, ki mora braniti svojega mladiča.« Ob tem pa Simon dodaja, da splav vedno bolj postaja nekaj normalnega, nekaj rutinskega, kar se zakoncema ponudi že ob prvih znakih, da bi otrok lahko imel zdravstvene težave.

Dolgi pogovori, predhodno delo v Zavodu Živim in močna skupna vera so ju pripravili na trenutek, ko sta morala otroka zagovarjati tudi pred zdravstvenim osebjem. Danes se zavedata, da je bila ta izkušnja izjemno boleča, a ju je povezala globlje, kot bi si kdaj predstavljala.

Bolj ko sva blizu Bogu, bližje sva drug drugemu. (Simon Brezovnik) 

Le teden dni po pogovoru, v katerem je Simon Saro opozoril, naj »ne pričakuje preveč«, se je Erazem prvič sam postavil na noge. To se je zgodilo ravno na Simonov god. Po številnih preiskavah in operaciji ušes je začel normalno slišati, z očali pa na zdravo oko vidi zelo dobro. Čeprav je na eno oko slep, mnogi tega sploh ne opazijo. Kot pravita starša, je Erazem danes že šolar, obiskuje skavte in je pravi zabavljač, ki s svojo dobro voljo razveseljuje celotno družino.

Strah, kariera in odločitev za še enega otroka

Ob razmišljanju o še enem otroku je Saro oviral strah zaradi službe, a se je med dopustom z Simonom znova poglobila v pogovor. Kot pravi Sara, so jo »posvetne skrbi« kar posrkale, saj še ni imela pogodbe za nedoločen čas. Prosila je Boga za jasen znak, naj ju vodi. Ko je v knjigi Nebesa niso hec odprla naslednjo stran, je prebrala odlomek: »Čez leto dni se bom vrnil k tebi. In glej, tvoja žena Sara bo imela sina.« Te besede so bile jasen znak od Boga, pravita. 

Nikodemov večer je obogatil pevski zbor Vdih. FOTO: Domen Permozer 

Tako sta Sara in Simon dobila sina Izaka. »Naj še povem, da sem dva dni pred porodom prejela pogodbo za nedoločen čas, čeprav sem ves čas dvomila, da se to ne more zgoditi,« je povedala Sara. 

Spontani splav deklice Klare

Oktobra 2023 sta Sara in Simon izvedela, da pričakujeta četrtega otroka, a je nosečnost kmalu postala negotova. »Že od začetka sva videla, da nekaj ni v redu,« pravi Simon. Na pregledu, 1. novembra, so jima povedali, da se bliža spontani splav, zato sta še isti dan skupaj z otroki krstila hčerko Klaro. Ob hudi bolečini ju je najbolj nagovoril prizor iz serije The Chosen, v katerem Jezus reče Jakobu mlajšemu: »Zaupam ti, da boš slavil Boga, tudi če te ne pozdravim.« Prav ta stavek ju je nagovoril in prinesel občutek Božje bližine. 

Sin David je bil odgovor na molitev

Po izgubi sta dolgo oklevala glede širitve družine. Na Sarin 30. rojstni dan jo je Simon peljal na romanje v Francijo, kjer sta v Lurdu vsak zase molila in prosila, da bi jima Bog pokaze pravo pot glede števila otrok. Kmalu zatem menstruacije ni bilo več, kar je Sara razumela kot jasen odgovor. Tako je 13. aprila letos v njuno življenje vstopil David.

Starša Simon in Sara s sinom Davidom na Nikodemovem večeru v Mariboru. FOTO: Domen Permozer 

Porod se je začel povsem običajno, a že istega večera se je situacija spremenila. Sara je opazila, da se je David začel nenadoma tresti, zato so ga hitro priklopili na kisik. Izkazalo se je, da gre za epileptične napade, zaradi katerih je moral biti tisto noč v umetni komi. Naslednje jutro je Simon prejel pretresljivo sporočilo, da Davida zaradi hudega stanja prevažajo na intenzivno nego v Ljubljano. »Ko sem prišel tja, so me že čakali psihologi. Mislil sem, da je že umrl,« pravi.

Zdravniki so odkrili aktivne možganske krvavitve in strdek, zato je moral Simon v naglici podpisati več dokumentov. Kljub velikemu šoku sta Sara in Simon ostala pozitivna in zaupala Božji volji.

Čutiva odgovornost, da o tem pričujeva 

Vsak dan v bolnišnici sta spremljala izboljšanja, ki so sovpadala z dnevno Božjo besedo, kar ju je še dodatno opogumljalo. Na veliki četrtek je David prvič samostojno zadihal, na veliki petek so ga že držali v objemu, na veliko noč pa so otroci dobili največje darilo, prvič so lahko videli bratca. Zakonca Brezovnik tako verjameta, da je Bog vodil njuno pot, in danes čutita veliko odgovornost, da o tem pričujeta ter delita, kako je njihovo družino skozi preizkušnje držala vera, molitev in dobri ljudje.