Društvo Združeni ob Lipi sprave in Teološka fakulteta UL vabita na spominsko žalno slovesnost na dan umora prof. dr. Lamberta Ehrlicha in študenta Viktorja Rojica, ki bo 26. maja 2020, ob 17. uri na kraju umora na Streliški ulici v Ljubljani. Od tam bodo udeleženci odšli na dvorišče Teološke fakultete na Poljanski cesti 4. 

Na slovesnosti bodo zapeli himno, kratko bo o prof. Ehrlichu spregovoril prof. dr. Janez Juhant ter jo sklenili molitvijo.

Življenjepis

Duhovnik, profesor in mož svetniškega slovesa dr. Lambert Ehrlich se je rodil v številni družini (10 otrok) 18. septembra 1878 v Žabnicah v Kanalski dolini, ob vznožju znane romarske poti na Svetih Višarjah. Kot nadarjen sin premožnejših trgovcev se je dobro izobrazil. Starši so poskrbeli, da je poleg materinščine znal tudi jezik sosedov: italijanščino in nemščino. Osnovno šolo je končal v domačem kraju, gimnazijo v Celovcu. Po končani gimnaziji je stopil v semenišče. Bogoslovne vede je študiral v Innsbrucku in Rimu.

V duhovnika je bil posvečen leta 1902, naslednje leto je promoviral v doktorja teologije. Vse svoje študije je končal z odliko. Služboval je kot kaplan v Beljaku, kot stolni kaplan v Celovcu in bil od leta 1910 do 1918 profesor na tamkajšnjem bogoslovju. Zavzemal se je za pravice Slovencev na Koroškem. Spremljal je pangermanstvo, ki je od začetka 20. stoletja nad njegovimi koroškimi rojaki čedalje bolj stopnjevalo nasilje. Take okoliščine so dr. Ehrlicha čedalje izraziteje usmerjale v narodnoobrambno delo na Koroškem.

Zavzemal se je za temeljito izobraževanje slovenskih rojakov in za bogatejše kulturno in bolj živahno družbeno življenje. V vsem tem je videl temelje za obstoj slovenskega naroda na Koroškem. Glasni in odmevni so bili njegovi protesti proti germanskemu nasilju. Že leta 1913 je izdal knjigo Aus dem Wilajet Kärnten.

Smrt

Šestindvajsetega maja 1942 je vosovski atentator pričakal dr. Lamberta Ehrlicha v bližini Ljudske kuhinje na Streliški ulici pod ljubljanskim gradom, ko je ta šel od maše v Akademskem domu sv. Cirila na bližnjo Teološko fakulteto, kjer je predaval. Po naključju ga je namesto študenta Cirila Žebota tisto jutro spremljal študent Viktor Rojic. Oba sta bila po vosovskih strelih takoj mrtva.

V Enciklopediji Slovenije, ki je izšla leta 1989, za Ehrlicha piše, da je kot protikomunist »v času okupacije odločno nasprotoval narodnoosvobodilnemu gibanju, zato je aprila 1942 izročil italijanskim vojaškim oblastem spomenico z analizo položaja ter s predlogi za uničenje partizanstva. VOS OF ga je zaradi delovanja v okviru bele garde usmrtila.« Te besede so popolna ponaredba zgodovine.

Da je »odločno nasprotoval narodnoosvobodilnemu gibanju«, da je predlagal »uničenje partizanstva« in da ga je Vos ustrelila »zaradi delovanja v okviru bele garde« so značilne laži iz takratnega komunističnega besednjaka. Spomenica, ki jo je v začetku aprila 1942 dr. Ehrlich poslal italijanskim zasedbenim oblastem v Ljubljani, je bila za tisti čas nadvse pogumno dejanje, saj je v njej Italijanom očital njihovo nasilje. V spomenici je natančno označen položaj Slovencev, ki so se znašli v primežu dveh okupatorjev ter njunega nasilja na eni strani, ter nasilja komunistov oziroma partizanov na drugi.

V novi številki Družine si lahko preberete članek Janeza Juhanta Lambert Ehrlich – narodni in krščanski voditelj.


Preberite tudi:

Spomin na Lamberta Ehrlicha
Ehrlichova zgodba je zgodba Slovencev
Človek za vse čase