Svetnike si navadno predstavljamo kot pogumne ljudi, ki so sprejeli trpljenje in ostali zvesti Kristusu, vendar se njihova svetost pogosto kaže tudi v veselju, ki ga niso izgubili niti v težkih preizkušnjah. Papež Frančišek je v Apostolski spodbudi Veselite in radujte se zapisal, da svetnik ni »zaviralnega, žalostnega, kislega, melanholičnega duha ali plitve podobe brez energije. Svetnik živi veselo in s smislom za humor. Ne da bi izgubil smisel za stvarnost, druge navdihuje s pozitivnim duhom in upanjem.«

»Bazen bo stal manj kot konklave«

Pričevalci o Božji ljubezni in polnosti življenja z Bogom ne bi bili pristni z zamorjenim obrazom. Sveta Terezija Velika je molila: »Pred neumnimi pobožnostmi in svetniki kislega obraza, reši nas, dobri Gospod.« Njena soimenjakinja sveta Terezije Deteta Jezusa pa je dodala: »Žalosten svetnik je klavrn svetnik.«

Ker so se svetniki pogosto strogo mrtvičili in pokorili ter svoje trpljenje darovali za rešitev d...