Gasilski terminološki slovar, uredili so ga Mateja Jemec Tomazin, Neža Strmole in Marko Tomazin, je prvi znanstveni slovar v slovenščini, ki obravnava področje gasilstva. Bogata tradicija gasilstva se odraža tudi v skrbi za strokovno literaturo, vendar pa nenehen strokovni napredek in prenos znanj iz tujejezičnih okolij zahtevata poenotenje na poimenovalni ravni.

Gasilski terminološki slovar je 25. februarja 2025 v Ljubljani predstavila Mateja Jemec Tomazin. FOTO: Ivo Žajdela

Slovar vsebuje bogate izkušnje in strokovno znanje

Slovar je nastal kot razvojno-raziskovalna naloga Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, v sodelovanju z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Gasilsko zvezo Slovenije, ki je predlagala strokovnjake za posamezna podpodročja. Slovar obravnava področje požarne varnosti in dejavnosti, ki so z njo povezane, ter se osredotoča na zaščito ljudi, okolja in premoženja – temeljne vrednote vsake družbe. Vsebuje bogate izkušnje in strokovno znanje, pridobljene z delom na terenu, intervencijah, pri preventivnem delovanju in strokovnem usposabljanju. Poleg tega vključuje tudi ključne pojme s področij, kot so gradbeništvo, kemija, mehanika in druge znanstvene discipline, ki so pomembne za razumevanje in izboljšanje gasilskega delovanja. Z izdajo Gasilskega terminološkega slovarja je dosežen širši cilj – ozaveščanje in krepitev pomena gasilstva v družbeni zavesti in znanosti.

Ljubljansko geografsko društvo: Slovenija XI

Ljubljansko geografsko društvo in založba ZRC sta izdala zbornik Slovenija XI. Referenta za ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva sta poskrbela za vsebinsko pestre cilje ekskurzij, pri čemer sta jim dodala novo dimenzijo, saj so njihova vodenja prevzeli tudi strokovnjaki z drugih, negeografskih področij: zgodovine, umetnostne zgodovine, kulturologije, arhitekture, ekonomije, kmetijstva. Vodnik je z novimi disciplinami pridobil strokovno širino in dodatno vsebinsko obogatitev. Prispevki so okvirno razvrščeni od severovzhoda proti jugozahodu. Nekateri se prvenstveno ukvarjajo z mesti, pri čemer temeljito predstavijo tudi njihov zgodovinski razvoj, v primeru Novega mesta in Ptuja segajo celo v predantično in antično obdobje. Pri obravnavi Lendave in Kopra je pomemben poudarek na narodnostni problematiki, pri Kopru tudi na arhitekturnih vidikih. Nova Gorica je primer na novo zasnovanega parkovnega mesta, predstavljena sta tudi Litija in Žalec. Prispevka o Halozah in zalednih vaseh na Koprskem sta primera obravnave razvojne renesanse zaostalega podeželja.

Predstavitev knjige Slovenija XI je predstavil Jernej Tiran. FOTO: Ivo Žajdela