Ameriški kardinal Timothy Dolan, nekdanji predsednik Škofovske konference Združenih držav Amerike – minuli teden ga je na položaju zamenjal novoizvoljeni nadškof Joseph Kurtz - , je v nagovoru na redni letni skupščini škofovske konference vse ameriške škofe pozval, naj bodo goreči zagovorniki vseh kristjanov, ki jih po svetu preganjajo zaradi njihove vere, ter naj med verniki spodbujajo molitev in tudi dejavnost njim v pomoč.

»Ameriški škofje, kot pastirji enega izmed najbolj blagoslovljenih občestev vere na našem planetu, kot duhovniki, ki z navdušenjem za edinost zagovarjamo lastno versko svobodo, moramo postati zagovorniki in branitelji teh kristjanov, katerih življenje je izgubilo ravnotežje, saj ne smemo dopustiti, da bi naše manj pomembne bitke za versko svobodo na domačih tleh zasenčile dejansko nasilje, ki so ga kristjani deležni drugod po svetu«, je kardinal Dolan položil na srce zbranim škofom na srečanju v Baltimoreu.

Kardinal in newyorški nadškof Timothy Dolan je tamkajšnjo škofovsko konferenco vodil zadnja tri leta. Kot je še pojasnil v nagovoru svojim kolegom, je bilo v prvih letih 21. stoletja zaradi vere pobitih okoli milijon kristjanov, kar je kardinal poimenoval »doba novih mučencev«. Po navedbah raziskovalnega srediišča Pew naj bi namreč 70 % svetovnega prebivalstva živelo v državah, kjer veljajo stroge omejitve na področju verske svobode.

Kardinal je spomnil tudi na splošno avdienco papeža Frančiška 25. septembra letos, med katero je sveti oče prosil, naj katoličani po vsem svetiu molijo za preganjane kristjane. »Ko slišim, da toliko kristjanov po svetu trpi, ali ob tem ostanem ravnodušen, ali občutim, da trpi eden izmed članov moje družine?«, je vprašal papež. »Ko razmišljam ali slišim, koliko kristjanov je preganjanih in darujejo svoje življenje za vero, ali se to dotakne mojega srca, ali pa me sploh ne gane? Ali sem odprt za tega brata ali sestro v družini, ki svoje življenje daruje za Kristusa?«

Kardinal Dolan je dejal, da morajo na ta vprašanja odgovoriti kot posamezniki in kot škofje. Podpora preganjanim kristjanom bi morala biti po njegovem mnenju »osrednji dejavnik naših pastoralnih prednosti«. S posebej težkimi preizkušnjami se po kardinalovih besedah soočajo kristjani na Bližnjem Vzhodu.

Kardinal Dolan je v svojem nagovoru razglasil »človekoljubno katastrofo« v Siriji, kjer še vedno pogrešajo oba ugrabljena pravoslavna škofa. Kot je pojasnil, so vojna v Iraku in njene posledice »povsem uničile« iraško starodavno krščansko občestvo. Teroristični napad na krščansko cerkev v Bagdadu v lanskem letu je zahteval 58 smrtnih žrtev. »Zaskrbljujoče narašča« tudi nasilje proti kristjanom v Egiptu, kjer so požgali že več deset koptskih cerkva. V avgustovskem napadu na šolo, ki jo vodijo frančiškanke, sta bili posiljeni dve tamkajšnji učiteljici, tri pa so napadalci zadržali kot »vojne ujetnice«.

Napadi se vrstijo tudi na afriške kristjane, kjer v Zanzibarju streljajo na duhovnike in zažigajo svetišča, v protikrščanskih napadih v Nigeriji pa so na praznike bombardirali tamkajšnja svetišča.

Kardinal Dolan je položaj v Indiji označil kot »izjemno težak«, posebej od napadov v Orissi leta 2008 dalje, ko je življenje izgubilo na stotine kristjanov, več tisoč pa jih je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove. Na tisoče hiš je bilo porušenih in uničenih preko 400 cerkva. Nedavno je bil nek krščanski par v Indiji napaden zgolj zaradi svoje vere.

Hudih pritiskov so deležni tudi kitajski kristjani, ki jih država nadzoruje, številni škofje in drugi verski voditelji pa se soočajo z visokimi zapornimi kaznimi. V luči vseh teh svetovnih izzivov je kardinal Dolan ponudil nekaj predlogov za ukrepanje.

Po njegovem mnenju bi morali škofje spodbujati »kulturo molitve za preganjane kristjane« tako v zasebni molitvi kot tudi v bogoslužnih obredih, ob čemer je spomnil, kako je molitev po bogoslužju za spreobrnjenje Rusije med Američani pripomogla k oblikovanju katoliške zavesti o žrtvah komunizma.

Kardinal je škofe spodbudil, naj druge ozavestijo glede trpljenja kristjanov po svetu s pomočjo časopisnih kolumn, blogovskih prispevkov, nagovorov in pastirskih pisem. Škofje lahko župnikom naročijo, naj pridigajo o določeni temi, pa tudi, da o njej priredijo študijske krožke. Katoliške medije lahko spodbujajo, naj objavljajo zgodbe »o novih mučencih sodobnega časa«.

Kardinal je poudaril tudi pomen podpore človekoljubnim organizacijam, ki opravljajo »junaško delo«, pri čemer je izrekel pohvalo tudi človekoljubni mreži protestantskih Cerkva. Škofje lahko vztrajajo, da ameriški voditelji prisluhnejo preganjanim kristjanom in njihovo zaščito postavijo na »prednostni seznam zunanje politike«, je še opozoril newyorški nadškof in pripomnil, da to doslej ni predstavljalo osrednje teme predsedniške administracije ali katere koli izmed vodilnih političnih strank.

Kardinal Dolan je v nagovoru omenil še trenutna prizadevanja za obrambo verske svobode v Združenih državah Amerike, vendar je pojasnil, da so ta »nepomembna v primerjavi s križevim potom, po katerem ta čas stopa toliko kristjanov v drugih delih sveta«. Trpljenje vseh teh kristjanov »mora postati tudi naše trpljenje«, je spodbudil kardinal.

»Želim si, da bi razširili naša obzorja, da bi ‘katoliško’ razmišljali o naših bratih in sestrah v veri, ki zdaj trpijo zgolj zato, ker so pri sebi naredili znamenje križa, sklonili glavo v Jezusovem imenu in izpovedali Apostolsko vero«, je svoj nagovor škofom sklenil kardinal Dolan.

Vir: CNA

Foto: splet