Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Zavod sv. Stanislava slovesno v praznovanje 20-letnice

Za vas piše:
D. O.
Objava: 14. 11. 2012 / 16:59
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:11
Ustavi predvajanje Nalaganje

Zavod sv. Stanislava slovesno v praznovanje 20-letnice

Na god sv. Stanislava Kostke je v zavodu, ki nosi njegovo ime, vedno slovesno. Letos še posebej, saj vstopajo v praznično leto praznovanja 20-letnice ponovnega delovanja Škofijske klasične gimnazije.

Letos mineva 20 let, odkar je nadškof dr. Alojzij Šuštar podpisal odlok o ponovni ustanovitvi Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Praznovanje so pričeli na god sv. Stanislava Kostke, ki goduje 13. novembra.

S sveto mašo v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja so počastili 550-letnico ljubljanske nadškofije, ki je ustanovila Zavod sv. Stanislava. Mašo je ob somaševanju škofov in drugih duhovnikov daroval nadškof Stres, ki je v pridigi mladim poudaril, da je velika življenjska sreča in dar, če poznamo Jezusa Kristusa in če smo kdaj živo začutili njegovo edinstvenost, neprimerljivost in verodostojnost. To srečo je spoznal mladi Janez Kostka, ki se je ravno zato proti volji svojih staršev odločil, da bo sledil Jezusu z vsem svojim življenjem in ga posvetil temu, da bodo tega deležni tudi drugi.

Zvečer je bila v dvorani zavoda slovesna akademija z naslovom Radost odraščanja, ki so jo oblikovali vsi, ki delujejo pod streho zavoda: Škofijska klasična gimnazija, Jegličev dijaški dom, OŠ Alojzija Šuštarja, Glasbena šola in študentski dom J. F. Gnidovca. Rdeča nit je bila številka 19, ki predstavlja zadnje najstniško leto gimnazije.

Uvodni pozdrav je imel direktor zavoda dr. Roman Globokar, ki je orisal pot gimnazije od ustanovitve do danes. Slavnostni govornik je bil minister za izobraževanje, kulturo, znanost in šport dr. Žiga Turk, ki je v govoru prav tako izpostavil pomembno, a tudi težko zgodovino zavoda, ki je v svojih začetkih v 19. stoletju že s svojo fizično pojavnostjo gotovo pomenil presežnike s skoraj 500 vrati, 1.200 okni in tremi kilometri hodnikov, srečal pa se je tako z nasprotovanjem nemških oblasti kot zasego prostorov in spremembo v vojaško bolnišnico in kasneje vojašnico.

Najpomembnejše se mu zdi poslanstvo gimnazije, ki nikoli ni stavila le na izobrazbo, ampak tudi vzgojo, ne glede na (ne)strinjanje javnosti, ki še danes odreka pravico do zasebnega šolstva: »Prav je, da država koncesije podeljuje tudi zasebnim šolam in na ta način omogoča, da so tudi te šole za državljane brezplačne. Država jih praviloma ne financira v celoti. To pomeni, da dijak, ki obiskuje zasebno šolo, stane davkoplačevalce manj kot dijak, ki obiskuje javno šolo.«

Akademija se je nadaljevala s podelitvijo javnih pohval maturantom z več kot 28 točkami na maturi in tistim, ki so vsa štiri leta šolanja na gimnaziji zaključili z odličnim uspehom. Sledilo je še srečanje alumnov, tj. nekdanjih dijakov ŠKG, ki so se ob spremljavi benda srečali z nekdanjimi sošolci in medse sprejeli novo generacijo letošnjih maturantov.

Vse enote zavoda sicer praznujejo in bodo še praznovali posebej, med praznovanji velja omeniti okroglo mizo intelektualnega foruma, ki bo pod naslovom Etika danes v četrtek, 22. Novembra, v študentskem domu Janeza F. Gnidovca. Gosta na njem bosta dr. Jože Trontelj in dr. Roman Globokar.
Izšel pa je tudi zbornik Megaron z naslovom Ujemi trenutek in zgoščenka dekliškega zbora z naslovom Sončnica.

Foto: Tatjana Splichal

Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh