Na vrhu je sodelovalo šest držav članic Sveta za sodelovanje v zalivu (GCC), Irak in Jordanija. Biden je srečanje izkoristil za razpravo o nestanovitnih cenah nafte, prav tako pa je predstavil svojo vizijo vloge Washingtona v regiji.

Arabske sogovornike bo skušal prepričati, naj okrepijo črpanje nafte in tako znižajo cene na globalnih trgih. Na vrhu so sicer razpravljali še o Iranu, človekovih pravicah, energetski in prehranski varnosti ter Jemnu, kjer je za zdaj še vedno v veljavi premirje v dolgoletni in krvavi vojni.

Razhajanje med ZDA in Savdsko Arabijo ter ZAE

Ruski napad na Ukrajino je razkril razhajanje med Washingtonom in njunima ključnima bližnjevzhodnima zaveznicama, Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, ki sta na mednarodnem prizorišču vse bolj neodvisni.

Bogati zalivski državi, ki gostita ameriške sile in že desetletja zanesljivo podpirata Washington, sta se vzdržali podpore Bidnovi administraciji, ki poskuša ohromiti rusko gospodarsko s sankcijami in mednarodno osamitvijo, poročanje tujih agencij povzema STA.

Po mnenju analitikov gre za novo stališče teh dveh držav do ZDA, kar kaže na preobrat v odnosih do države, ki je veljala za zaščitnico regije pred sosednjim Iranom.

Bin Salman: Tudi ZDA z napakami

Biden je v govoru na vrhu med drugim dejal, da bodo »v prihodnosti zmagale države, ki bodo v celoti izkoristile potencial svojega prebivalstva (...), kjer lahko državljani sprašujejo in kritizirajo voditelje brez strahu pred povračilnimi ukrepi«.

Savdski princ Mohamed bin Salman, ki je predsedoval uvodnemu zasedanju današnjega vrha, je Bidnu po navedbah savdskih uradnikov že v petek na kritike zaradi umora novinarja Džamala Hašodžija odvrnil, da so tudi ZDA delale napake, med drugim v Iraku, savdska kraljevina pa da je sprejela vse ukrepe, da v prihodnosti prepreči podobne napake. Poskus vsiljevanja določenih vrednot državam ima lahko nasproten učinek, je še dodal.