Močno ogroženi so tudi otroci in vse kaže, da ljudi na območju čaka velika lakota, opozarja poročilo Združenih narodov, ki je bilo objavljeno včeraj, le nekaj ur po odločitvi etiopske vlade, da iz države izžene sedem visokih predstavnikov organizacije, poroča STA.

Nosečnice, doječe matere in otroci so akutno podhranjeni

Poročilo opozarja, da je bilo med več kot 15.000 nosečnicami in doječimi materami, pregledanimi v obdobju ocenjevanja, prek 12.000 ali okoli 79 odstotkov akutno podhranjenih.

Tudi stopnja povečane podhranjenosti otrok, mlajših od petih let, je okoli 18-odstotna in tako presega opozorilni prag, ki je postavljen pri 15 odstotkih. Delež otrok, ki so hudo podhranjeni, pa je 2,4-odstoten in prav tako presega opozorilni prag, ki je pri dveh odstotkih.

Visoki uradniki ZN morajo Etiopijo zapustiti v 72 urah.

Etiopska vlada je sicer včeraj še pred objavo omenjenega poročila odredila izgon sedmih visokih uradnikov Združenih narodov, ker naj bi se vmešavali v notranje zadeve države. Med njimi so tudi vodje območnih ekip Unicefa in koordinacijskih uradov te organizacije, ki morajo državo zapustiti v 72 urah.

Ogorčenje Združenih narodov

Glavni tajnik Združenih narodov Antonio Guterres je zaradi te odločitve vlade v Adis Abebi izrazil ogorčenje, diplomatski viri pa so napovedali, da se bo glede žgočega vprašanja še danes za zaprtimi vrati sestal Varnostni svet organizacije.

Ogorčenje je izrazil tudi visoki zunanjepolitični predstavnik Evrospke unije Josep Borrell, ki je izgon sedmih predstavnikov Združenih narodov iz Etiopije v trenutku, ko so milijoni ljudi obupano potrebni pomoči, na družbenem omrežju Twitter označil kot nesprejemljiv. Borrell je podprl stališče Guterresa in zapisal, da je »glavna odgovornost vlade v Etiopiji reševanje življenj in pomoč tistim, ki jo potrebujejo«.

Izgon predstavnikov ZN je nesprejemljiv.

Guterresa je podprl tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je prek Twitterja opozoril, da bo Etiopija z izgonom uradnikov Združenih narodov izgubila ključne osebe, ki zagotavljajo pomoč in podporo ljudem. Zahteval je takojšno sprostitev človekoljubne pomoči in spoštovanje človekovih pravic v Tigreju.

Uporniki ali vlada?

Spor v Tigreju se je zaostril pred skoraj letom dni, ko je premier Abiy Ahmed, sicer Nobelov nagrajenec za mir, v to pokrajino poslal vojsko, da bi pregnal upornike. Ti so junija zavzeli glavno mesto pokrajine Mekele, etiopska vojska pa se je večinoma umaknila.

Spor v Tigreju se je zaostril pred skoraj letom dni.

Nato pa se je začela lakota. Združeni narodi so julija letos opozorili, da okoli 400.000 ljudi trpi lakoto, območje pa dobi le okoli deset odstotkov človekoljubne pomoči, ki je dejansko potrebuje.

Etiopske oblasti trdijo, da dostavo pomoči onemogočajo uporniki, ameriški State Department pa ocenjuje, da to v resnici počne etiopska vlada.