Po besedah Zelenskega je v državi odprtih kar 651 kazenskih zadev zaradi obtožb veleizdaje ter sodelovanja in pomoči Rusiji s strani ukrajinskih uradnikov, med njimi uslužbencev tožilstva, preiskovalnih organov in pripadnikov varnostnih agencij. Med temi je tudi 60 primerov uradnikov, ki so ostali na ozemljih pod rusko zasedbo in »delujejo proti naši državi«, je povedal Zelenski.

»Danes sem sprejel odločitev o razrešitvi generalne državne tožilke in vodje ukrajinske varnostne službe,« je dejal Zelenski v nedeljo zvečer v svojem video nagovoru.

Ta »niz zločinov zoper temelje nacionalne varnosti« sproža resna vprašanja za vodje varnostnih agencij, je še dejal Zelenski v svojem nagovoru. Potrdil je, da je bil aretiran visoki uradnik varnostne službe SBU. Bakanov, ki velja za tesnega sodelavca Zelenskega in njegovega prijatelja še iz otroštva, je varnostno službo SBU vodil od leta 2019. Zelenski za zdaj ni imenoval njegovega naslednika. Venediktovo, ki je vodila prizadevanja za obdelavo ruskih vojnih zločinov v Ukrajini, naj bi na položaju generalnega državnega tožilca začasno zamenjal Oleksij Simonenko.

Slovenija podpira predlog komisije o dodatnih sankcijah proti Rusiji

Slovenija podpira predlog Evropske komisije o dodatnih sankcijah Evropske unije proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino, je ob prihodu na današnje zasedanje zunanjih ministrov v Bruslju povedal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pa je poudaril, da sankcije niso napaka.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Borrell je medtem poudaril, da je namen predloga zagotoviti, da so sankcije učinkovite. V EU namreč potekajo velike razprave o tem, kako učinkovite so, in da imajo večje posledice za nas kot za Rusijo. »Nekateri evropski voditelji pravijo, da so napaka. Mislim, da niso napaka, so tisto, kar smo morali storiti. In bomo nadaljevali,« je dejal Borrell. 

Da so sankcije proti Rusiji napaka, je konec preteklega tedna dejal madžarski premier Viktor Orban. Prepričan je, da sankcije škodujejo evropskemu gospodarstvu bolj kot Moskvi, poleg tega ne prispevajo h končanju vojne v Ukrajini. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU je medtem danes izrazil prepričanje, da bodo zunanji ministri dosegli politično soglasje o dodatnih sredstvih za vojaško pomoč Ukrajini. Doslej je bilo v ta namen zagotovljenih že dve milijardi evrov sredstev iz proračuna EU.

Dodatna sredstva podpira tudi Slovenija 

Dodatna sredstva po Štucinovih besedah podpira tudi Slovenija. O konkretnih vprašanjih glede vojaške pomoči pa bo z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo v Kijevu konec meseca razpravljala zunanja ministrica Tanja Fajon, je povedal državni sekretar. Izpostavil je še, da morajo tisti, ki so krivi za zločine v Ukrajini, zanje tudi odgovarjati. Slovenija bo druge ministre obvestila še o pismu skupine Central5, v katerem so zunanji ministri Slovenije, Češke, Madžarske, Slovaške in Avstrije pozvali k podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU Bosni in Hercegovini.

Borrell: Najbolj skrb vzbujajoča stvar je pomanjkanje hrane v številnih državah po svetu

Ruska blokada izvoza žita iz Ukrajine ogroža življenja več tisoč oziroma več deset tisoč ljudi po svetu, je danes dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. »Gre za vprašanje življenja in smrti za številne ljudi,« je poudaril in Rusijo pozval, naj odpravi blokado ukrajinskih pristanišč. »Najbolj skrb vzbujajoča stvar je pomanjkanje hrane v številnih državah po svetu. Hrane pa ni zato, ker Rusija blokira izvoz ukrajinskega žita,« je Borrell povedal ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Bruslju.

Žito. FOTO: Pexels

Po njegovih besedah EU dela vse, kar lahko, da bi žito izvozila po drugih poteh, vendar to ni dovolj. Borrell zato upa, da bo ta teden mogoče doseči dogovor, v skladu s katerim bi Rusija odpravila blokado pristanišča v Odesi in drugih ukrajinskih pristanišč. »Življenja več tisoč oziroma več deset tisoč ljudi so odvisna od tega dogovora. To torej ni diplomatska igra, gre za vprašanje življenja in smrti za številne ljudi,« je poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik EU.

Ruski in ukrajinski pogajalci se bodo ob posredovanju diplomatov Združenih narodov in Turčije znova sestali v sredo v Istanbulu. Po pogovorih pretekli teden so sporočili, da je dogovor blizu, a imata obe strani še določene zahteve, pri katerih vztrajata.