Prvo berilo: Luč pravičnega napoči kot zarja, Iz 58,7–10;
Ps 112;
drugo berilo: Apostol oznanja križanega Kristusa, 1 Kor 2,1–5

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 5,13–16)

Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se solí? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih. 

Video razlaga za otroke

Da svet ostane človeški

Piše: Jure Sojč

Jezus danes v govoru na gori ne govori, kaj naj storimo, ampak kdo smo. Ne postavlja pred nas seznama nalog, ki bi jih morali opraviti. Ne pravi: bodite uspešni, bodite močni, bodite vplivni. Pravi preprosto: vi ste sol zemlje in luč sveta. To ni naloga, ampak identiteta. To ni nekaj, kar občasno naredimo, ampak nekaj, kar živimo vsak dan: v odnosih, odločitvah in dejanjih.

V Jezusovem času je bila sol dragocena, skoraj sveta. Varovala je hrano pred gnitjem in ji dajala okus. Brez soli je meso propadlo in jed je bila pusta. Tako Jezus vidi kristjana: kot tistega, ki v svetu upočasnjuje razkroj in življenju vrača okus. Ne z nasiljem ali vpitjem, ne z obsojanjem, ampak z zgledom. Zvestoba, poštenost in čistost srca niso ostanki preteklosti, ampak pogoji, da svet ostane človeški.

Razlago evangeljskih odlomkov pripravlja duhovnik mariborske nadškofije Jure Sojč. FOTO: osebni arhiv

Sol pa ne samo ohranja, tudi začinja. Vera je nekaj, kar nas ne sme zagreniti ali narediti dolgočasne. Kjer je vera živa, tam se rojevajo veselje, pogum in svoboda. Svet ne potrebuje »sladkorja«, ki olepšuje, ampak sol, ki resnico pove v ljubezni in življenju da globino.

Zato Jezus tudi opozori: sol lahko izgubi svojo moč. Ko se preveč pomeša z drugimi primesmi, postane neuporabna. Kristjan izgubi moč, kadar se preveč prilagodi svetu in pozabi, komu pripada. Takrat vera postane neopazna in brez okusa. Ne razveseljuje več in ne varuje več pred razkrojem.

Jezus pa doda še drugo podobo: vi ste luč sveta. Luč ne sveti zase, ampak zato, da razsvetljuje druge in da drugim omogoča, da vidijo. Kadar živimo iz odnosa z Bogom, svetimo, četudi se tega ne zavedamo. Svetimo s poštenostjo v službi, potrpežljivostjo v družini, spoštovanjem v odnosih. Takrat smo svetilnik za druge.

Biti sol zemlje pomeni združevati resnico in ljubezen.

Natrij in klor

Da to še bolj razumemo, si pomagajmo s podobo iz kemije. Natrij je zelo aktiven element, ki v naravi ne obstaja sam zase. Klor je strupen plin, nevaren in neprijetnega vonja. Ko pa se natrij in klor združita, nastane navadna sol. Tako je tudi z resnico in ljubeznijo. Ljubezen brez resnice je lahko slepa in nestanovitna. Resnica brez ljubezni je lahko hladna in agresivna. Ko pa se združita, nastane nekaj, kar zdravi, ohranja in osmišlja.

Biti sol zemlje pomeni združevati resnico in ljubezen. Biti luč sveta pomeni tiho in zvesto svetiti tam, kjer smo. Ne bežimo iz sveta, ampak ga ohranjajmo in razsvetljujmo. Ne s silo, ampak z zvestobo. Ne z oblastjo, ampak z zgledom.

Danes ne gre za to, ali vemo, kaj pomeni biti sol in luč, ampak ali bomo to živeli. Ljudje ne čakajo na naše razlage o soli in luči, ampak na naš zgled.