Prvo berilo: V poganski Galileji je ljudstvo zagledalo veliko luč, Iz 8,23b; 9,1–3;
Ps 27;
drugo berilo: Vsi govorite isto in med vami naj ne bo razprtij, 1 Kor 1,10–13.17

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 4,12–23)

Ko je Jezus slišal, da so Janeza vrgli v ječo, se je umaknil v Galilejo. Zapustil je Nazaret in se nastanil v Kafarnáumu, ki leži ob jezeru, v Zábulonovi in Neftálijevi pokrajini, da se je izpolnilo, kar je bilo povedano po preroku Izaiju: Dežela Zábulonova in dežela Neftálijeva, ob poti k morju, onkraj Jordana, poganska Galileja! Ljudstvo, ki je sedelo v temi, je zagledalo veliko luč; in njim, ki so prebivali v deželi smrtne sence, je zasvetila luč. Od tedaj je Jezus začel oznanjati in govoriti: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo.« Ko je hodil ob Galilejskem jezeru, je zagledal dva brata: Simona, ki se je imenoval Peter, in njegovega brata Andreja. Metala sta mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. Rekel jima je: »Hodíta za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi.« Takoj sta pustila mreže in šla za njim. In ko je šel od tam naprej, je zagledal dva druga brata: Jakoba, Zebedejevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta s svojim očetom Zebedejem v čolnu popravljala mreže. Poklical ju je in ona dva sta takoj pustila čoln in očeta ter šla za njim. Jezus je hodil po vsej Galileji. Učil je po njihovih shodnicah in oznanjal evangelij kraljestva. Ozdravljal je vsakovrstne bolezni in vsakovrstne slabosti med ljudstvom. 

Video razlaga za otroke

Učenci, ne obiskovalci

Piše: Jure Sojč

Ko evangelist Matej omenja deželo Zabulonovo in Neftalijevo, tega ne stori naključno. Ti dve severni pokrajini sta bili prvi, ki sta padli ob vdoru Asirije v 8. stol. pr. Kr. Prav tam se je začel razpad Izraela, tam se je najprej spustila tema. Kar je bilo nekoč del Božje obljube, je postalo simbol poraza, razdeljenosti in izgubljene prihodnosti.

Prav zato evangelij poudari, da Jezus začne svoje javno delovanje ravno v Galileji, na severu, na obrobju. Ne v Jeruzalemu, ne v templju, temveč med preprostimi ljudmi ob jezeru. Tam, kjer se je nekoč začel razpad, Jezus prižge novo luč. S tem jasno pokaže, kakšno je Božje delovanje: Bog ne začne pri popolnih, ampak pri ranjenih; ne v središčih moči, ampak na robovih. Jezusova pot je pot zbiranja razkropljenega Božjega ljudstva. Ustanavlja kraljestvo, v katerega središču ni ideja ali program, ampak on sam.

Razlago evangeljskih odlomkov pripravlja duhovnik mariborske nadškofije Jure Sojč. FOTO: osebni arhiv 

Jezus prevzame pobudo

Matej Jezusov klic apostolov predstavi brez razlag in uvodov. Jezus preprosto reče: »Hodi za menoj.« Ne pove, kam bodo šli, kaj bodo počeli ali kako se bo vse končalo. Kljub temu se štirje ribiči takoj odzovejo. Pustijo mreže, čolne in celo družino. To je presenetljivo, saj so si v judovski tradiciji učenci po pravilu sami izbirali učitelja. Tukaj pa pobudo prevzame Jezus. V judovstvu je bilo dovoljeno opustiti svoj poklic in celo prekiniti družinske vezi le zaradi študija Božje postave – Tore. Ko Jezus zahteva enako, s tem razodeva nekaj velikega o sebi. Ne kliče k študiju Postave, ampak k hoji za njim. On sam je nova Postava, Božja beseda, ki se ne bere, ampak živi. Kdor stopi za njim, postane učenec.

Jezus ne sprašuje, koliko znamo, ampak ali smo pripravljeni iti z njim.

Učenčevstvo pa ni le zgodba prvih štirih ribičev, ampak srce Cerkve. Nedavno je bil v neki cerkvi božični koncert in cerkev je bila polna do zadnjega kotička. Po koncertu je nekdo zbadljivo vprašal župnika, kdaj bo cerkev tako polna tudi pri nedeljski maši. Župnik je odgovoril: »Takrat, ko bom imel, tako kot dirigent, petdeset tako usposobljenih, predanih in discipliniranih ljudi, ki bodo delali z mano.«

Cerkev raste iz učencev. Jezus ne kliče gledalcev, ampak sodelavce. Ne sprašuje, koliko znamo, ampak ali smo pripravljeni iti z njim tja, kjer je tema, kjer so rane in kjer se zdi, da se je življenje ustavilo. Na duhovnih vajah mi je voditelj rekel: »Nehaj nenehno prositi Boga, naj blagoslovi to, kar ti delaš. Raje poišči, kaj dela Bog, in se temu pridruži.« Prav to dela Jezus v evangeliju. Ne razlaga programa, ne ponuja varnosti in ne daje zagotovil. Preprosto reče: »Hodi za menoj.« Odgovorimo mu in postanimo njegovi učenci.