Zapri
Iskanje

Zgodba kapelice, posvečene medžugorski Mariji: Nikoli ne bo hodil ali govoril

Karlo Smodiš
Za vas piše:
Karlo Smodiš
Objava: 14. 08. 2022 / 06:25
Oznake: Praznik, Vera
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 14.08.2022 / 06:44
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Zgodba kapelice, posvečene medžugorski Mariji: Nikoli ne bo hodil ali govoril

Zgodba kapelice, posvečene medžugorski Mariji: Nikoli ne bo hodil ali govoril
Družina Pihlar pred Marijino kapelico na dvorišču domačije. FOTO: družinski arhiv
Na hrib prikazovanja v Medžugorju se iz dneva v dan vrstijo skupine in posamezniki, ki tudi v največji vročini, mnogi tudi bosi, v molitvi romajo k Marijinemu kipu. Med postajami z reliefi posameznih skrivnosti rožnega venca izrekajo prošnje, zahvale, priporočajo in izročajo sebe, svoje bližnje in vse, ki so jih prosili za molitev.

Konec junija in v začetku julija je bila med romarji tudi Tanja Pihlar. V Medžugorje se je Mariji prišla zahvalit za postavljeno kapelico in za razlog, zaradi katerega je družina Pihlar na svojem dvorišču kapelico tudi postavila.

Na vseh pregledih, ki smo jih imeli v Mariboru, zdravniki niso znali povedati, zakaj nima nobenih posledic. Nobene fizioterapije ni potreboval, kot so jo ostali nedonošenčki.

Tanja je na slovesnosti blagoslova kapelice dejala: »Prišli ste od daleč in blizu. Vesela in srečna sem, da ste se odzvali Marijinemu klicu, ona vas je povabila in želela, da ste danes tukaj na našem dvorišču, da skupaj blagoslovimo našo kapelico, ki je posvečena medžugorski Mariji. Prav danes, 25. junija, je 41 let, odkar se je Marija prvič prikazala v Medžugorju.« Njene besede veljajo tudi za vse romarje v Medžugorje. Velika večina jih šele na romanju dokončno dojame, zakaj so se morali podati k Mariji.

Dominik, Anamarija in Tanja Pihlar na romanju v zahvalo v Medžugorju. FOTO: družinski arhiv

Zakaj kapelica na domačem dvorišču?

»Zakaj ravno na našem dvorišču stoji kapelica, ki je posvečena medžugorski Mariji? Postavljena je v zahvalo za rojstvo naših otrok Dominika in Anamarije. Še posebej za Dominika, ki se je rodil kot nedonošenček. Bil je rojen dva meseca in pol pred rokom, tehtal je dober kilogram. Takrat smo se začeli priporočati prav medžugorski Mariji in babica je bila hitro po njegovem rojstvu na romanju v Medžugorju. Takrat je tam veliko ljudi molilo zanj. Kajti ko ti zdravniki povedo, da mogoče ne bo nikoli hodil ali govoril, tudi na možganih se je videlo, da nekaj ni v redu, takrat smo začutili strašno bolečino, kot bi se nam svet sesul pod nogami. Vendar smo se še naprej priporočali medžugorski Mariji in njegovo zdravstveno stanje se je izboljševalo,« je povedala Tanja. »Tudi pozneje na vseh pregledih, ki smo jih imeli v Mariboru, zdravniki niso znali povedati, zakaj nima nobenih posledic. Nobene fizioterapije ni potreboval, kot so jo ostali nedonošenčki,« je o osuplosti zdravnikov povedala Tanja, ki je bila že takrat prepričana, da gre za Božji poseg v njihovo življenje. »Jaz sem vedela, da je to Božje delo. Danes je Dominik star 20 let in je zdrav študent, poln življenja in ljubezni. Anamarija pa se je rodila ob roku in smo vso nosečnost molili zanjo, da ne bi še enkrat doživeli podobne bolečine kot pri Dominiku. Hvala Bogu, bili smo uslišani.«

Sandi in Tanja na hribu Marijinega prikazovanja v Medžugorju. FOTO: družinski arhiv

Po čudežu na pot spreobrnjenja

»Z Dominikovim rojstvom se je tudi začela moja pot spreobrnjenja. Drugače sem začela gledati na življenje. Ni vse samoumevno. Zahvaliti se moramo tudi za majhne stvari, ki nam lahko veliko pomenijo,« je o začetku resnejšega iskanja na poti vere povedala Tanja. »Hvaležna sem za to preizkušnjo, kajti takrat sem intenzivno začela iskati Boga in skupaj z možem Sandijem hoditi po poti vere. Vera mi veliko pomeni, spoznala sem, da je treba odpuščati, tudi tistim, ki so te kdaj tudi močno prizadeli. Najpomembnejše je, da imaš mir v srcu. Hvaležna sem za dar vere, kajti v življenju vedno pridejo preizkušnje. Če imaš ob sebi Jezusa in Marijo, gre vse laže. Veš, da nisi nikoli sam,« je dodala Tanja.

Hvaležna sem za to preizkušnjo, kajti takrat sem intenzivno začela iskati Boga in skupaj z možem Sandijem hoditi po poti vere.

Rada roma k Mariji v Medžugorje skupaj z družino ali sama z drugimi verniki, če jim razmere ne dopuščajo, da romajo skupaj. O doživljanju pri Mariji je dejala: »Velikokrat sem romala v Medžugorje in tudi danes vas je tukaj veliko tistih, s katerimi smo romali skupaj. Tam doživiš poseben mir, mir, ki se ga ne da opisati. Veliko čudežev se je zgodilo po medžugorski Mariji. Ko smo se vračali domov, smo poslušali močna pričevanja, kako se je Marija prav vseh dotaknila z Božjo ljubeznijo. Bog je ljubezen, in ko širimo ljubezen med vse ljudi, ko ne delamo razlik med bogatimi in reveži, takrat smo najbolj podobni Jezusu.«

Bog je ljubezen, in ko širimo ljubezen med vse ljudi, ko ne delamo razlik med bogatimi in reveži, takrat smo najbolj podobni Jezusu.

Ob blagoslovu kapelice na Moti je nagovor sklenila z vabilom: »Mene vedno nagovarja misel sv. matere Terezije, ki je povedala, da ne moremo vsi delati velikih stvari, delamo pa lahko majhne stvari z veliko ljubeznijo. Za konec bi samo še povedala: to ni samo naša kapelica, to je kapelica od vseh, in vedno ste dobrodošli na našem dvorišču, ko boste začutili potrebo po molitvi ali za priprošnjo v kakšni stiski. Radi pridite in bomo skupaj molili: 'Kajti kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.'«


Dominik Pihlar: Hvaležen sem za življenje

Vera in Božja milost sta mi bili že položeni v zibelko, saj sem preživel po čudežu. Bil sem rojen dobra dva meseca prezgodaj in preživel brez kakršnih koli posledic. Veliko ljudi je molilo zame in me priporočalo prav medžugorski Mariji. Zelo sem hvaležen za vse te milosti, zdravje, da lahko normalno hodim, se izobražujem in živim življenje, kakršno mi je namenil vsemogočni Bog.

V mojem življenju ima molitev velik pomen. Največ se priporočam svojemu zavetniku sv. Dominiku Saviu. Tudi sam sem ministrant in animator. Že večkrat sem bil v Medžugorju in sem Mariji neizmerno hvaležen za vse milosti in blagoslove v mojem življenju. Hvaležen pa sem tudi staršema, da sta postavila kapelico v zahvalo za moje in sestrino rojstvo.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh