Vsak ima svojo življenjsko zgodbo, iz katere se lahko učijo tudi drugi. Izkoristite poletje, da bi spoznali, s kakšnimi preizkušnjami so se spopadali drugi. Založba Družina je pripravila izbor nekaterih najnovejših pričevanj.

Kako biti srečen z 1, 2, 3 … otroki?

S knjigo Kako biti srečen z 1, 2, 3 … otroki? želi Rosa Pich-Aguilera Roca pojasniti, kako zmore vzgajati številčno družino s 15 otroki, in odgovoriti na vsa vprašanja od ekonomskih težav do prepirov.

Svojo knjigo je sklenila z besedami: »Ne pripisujem si kakšnih posebnih zaslug, saj sem se veliko tega naučila v hiši svojih staršev. Moj namen je bil z vami deliti spoznanje, kako preprosto je in kako dobro se lahko počutiš v vsakdanjem življenju svoje družine. Namen tega priročnika je, da ga uporabite na lastni družini. Biti zelo srečen in se zabavati z 1, 2, 3 … otroki.«



Pod istim nebom

Joseph Kim je v knjigi Pod istim nebom opisal, kako je zbežal pred lakoto in brezupom, ki sta vladala v Severni Koreji, v ZDA.

Lakota globoko zaznamuje ne le telo, temveč tudi dušo. Četudi jo telo uspe premagati, se zapiše v dušo, pripoveduje Kim. Zaznamovala je tudi njegovo družino: oče je umrl, mati in sestra pa sta zbežali na Kitajsko. Ostal je sam, postal je brezdomec, berač in tat. Pridružil se je tolpi, a je kmalu tudi sam zbral pogum, tvegal življenje in zbežal iz revne države. Na Kitajskem je spoznal krščansko dobroto.




Rešila me je solza

Rešila me je solza je zgodba o ujetosti v negibno telo in boju za preživetje. Angele Lieby je zaradi hude avtoimunske bolezni, Bickerstaffovega sindroma, obležala v bolnišnici negibna, v temi, vendar se je zavedala dogajanja okrog sebe. Medtem ko so zdravniki že skoraj obupali nad njeno boleznijo, se ji je prav na obletnico poroke utrnila solza in stekla po njenem licu. Hčerka jo je videla in upanje, da bi se mati zbudila je zraslo v njej. Zdravniki so solzo imeli za čudež. Začela se je dolgotrajna rehabilitacija.

Po pretresljivi izkušnji ujetosti v svoje telo leta 2009 Angčle pričuje o vrednosti življenja, ljubezni in odločnosti.



Kot v Nazaretu

V letu usmiljenja lahko v knjigi Kot v Nazaretu spoznate življenje in duhovno razmišljanje pričevalca Božjega usmiljenja, Karla de Foucaulda, »Jezusovega malega brata«.

Karel de Foucauld je bil redovnik puščavnik in ustanovitelj reda Malih Jezusovih bratov (1933) in Malih Jezusovih sester (1939). Njegov god praznujemo 1. decembra, na dan, ko so ga leta 1916 ubili roparji. René Voillaume je na prelomu 20. stoletja temeljito preučeval spise brata Karla in leta 1951 izdal obsežno knjigo Au coeur des masses. V novi knjigi so zbrani nekateri odlomki tega življenjepisa in tako prvič dostopni slovenskim bralcem.


Obsojena brez zločina

Sabatina James je svoj boj za ero in svobodo opisala v knjigi Obsojena brez zločina.

Lastni starši so ji grozili s smrtjo, ker se je uprla krutemu šeriatskemu pravu. Njen »zločin« naj bi bila spreobrnitev iz muslimanske v krščansko vero, ki jo je spoznala pri prijateljih v Avstriji, od koder se je preselila iz Pakistana. Ob preselitvi je menila, da je ubežala krutemu ravnanju z ženskami in da ima pravico odločati o svojem življenju. Vendar starši so se dogovorili za poroko z bratrancem v Pakistanu. Temu se je odločno uprla in našla pot do krščanske vere, s čimer je v očeh svojcem storila nedopustni greh.


Moje ime je Meriam

Pričevanje Moje ime je Meriam je pretresljiva zgodba o kristjanki, Meriam Wani, ki ji je grozila smrt, ker se ni hotela odpovedati krščanski veri. Njen oče, ki ga ni poznala, naj bi bil musliman, v islamskem svetu pa se vera prenaša z očeta na otroka. Toda Meriam je bila vzgojena v krščanskem duhu, prav tako tudi njen mož, sudanski kristjan. A človek, ki se je izdajal za njenega brata, je trdil, da je odpadnica od islama in tudi prešuštnica, saj se kot »muslimanka« ne bi smela poročiti s kristjanom.

Njen boj je bil še težji, ker je že bila mati sinu Martinu, pod srcem pa je nosila še hčerko. Maya se je rodila v zaporu.



Nebeški človek

Pričevanje Nebeški človek razkriva, kako je v sedemdesetih letih mladenič v južni provinci Henan spoznal Gospoda Jezusa Kristusa in se zavezal, da mu bo vse življenje sledil. V skoraj tridesetih letih preizkušenj in preganjanja je videl, kako se Božja milost izliva na njegovo življenje in kot blagoslov preliva na druge ljudi. Brat Yun, kot ga kličejo kitajski kristjani, je nadzornik gibanja več kot 45 milijonov kristjanov, ki se zbirajo v ilegalnih hišnih cerkvah. Preživel je mučenja v komunističnih zaporih.

Bog mu je mnogokrat govoril v sanjah in vizijah, doživel pa je tudi angelska posredovanja, silna znamenja in čudežne ozdravitve.



Ljubgojna, draga vas domača

Vsakemu je najdražja domača vas. Tudi Marici Cerar Bastič iz Ljubgojne, ki leži v Občini Horjul.

Vendar ta vas skriva veliko trpljenja. Marica Cerar Bastič je v knjigi Ljubgojna – draga vas domača opisala življenje njenih prebivalcev med drugo svetovno vojno, še posebej pa se je osredotočila na usodo svojih staršev – horjulskega župana Janeza Bastiča in Marijane Bastič, rojene Zdešar, ki sta bila žrtvi povojnih pobojev.





Fotograf iz Auschwitza

Fotograf Wilhelm Brasse se je iz taborišča smrti rešil po zaslugi svojega dela. V svoj objektiv je ujel mnoge grozote, o katerih lahko beremo v knjigi Fotograf iz Auschwitza.

Ko je Nemčija zasedla Poljsko, je njihova paravojaška organizacija SS od njega zahtevala, da bi prisegel Hitlerju, kar je zavrnil, saj ni hotel izdati svoje domovine. Leta 1940 je bil interniran v koncentracijsko taborišče, kjer je preživel pet let, medtem pa je videl umirati svoje prijatelje. V tem času je posnel več kot 50.000 fotografij. Svoji domovini je ostal zvest tudi po koncu vojne, zato je čutil dolžnost, da svetu pove, kaj je videl, doživel in posnel v teh težkih časih.