V zadnjih treh dneh sem slišal zgodbe kar štirih zasvojencev. Trije so se po več letih in celo desetletjih ujetosti v svet droge in kriminala uspešno izvili iz tega prekletstva, četrta oseba pa se je vrnila v zasvojenost.

Prvim trem je bilo skupno to, da so si priznali ne le svojo nemoč, ampak tudi svojo grešnost. Ko so razumeli, da so jih v zasvojenost pripeljale napačne odločitve in uporništvo proti Bogu, so se pokesali svojih slabih dejanj. Prejeli so zastonjsko Božje odpuščanje, umrli staremu človeku, zaživeli v popolni osvobojenosti od vseh mogočih drog in se poslovili od kriminala.

Četrta oseba je bila prav tako na zdravljenju, vendar ne po svoji volji, ampak zaradi posledic prometne nesreče, ki jo je sama povzročila v stanju omame. Eno leto je zdržala brez alkohola, potem pa ne več. Ni zmogla pogledati na svoje življenje v luči, kakor jo vidi Bog, in ni obžalovala svojih zablod in napak. V njej je še vedno živel stari človek in zašla je na stara pota.

Za celostno ozdravljenje je...