Uroš Košir in Aleš Bedič sta pod naslovom Srebrna ptica izpod Jalovca objavila raziskavo o letalski posadki in ameriškem bombniku Consolidated B-24G Liberator 42-78259 Bugs, ki je 22. novembra 1944 strmoglavil na območju Kotovega sedla pod Jalovcem. Na podlagi arhivskih virov, povojnih zapisov, pričevanj očividcev in terenskih raziskav sta raziskala in rekonstruirala zgodbo strmoglavljenega letala in posameznih članov posadke, ki so pred strmoglavljenjem izskočili iz padajočega letala. Novi pridobljeni podatki kažejo drugačno sliko, kot je bila do zdaj poznana v obliki povojnih zapisov in zgodb, ki so krožile med domačini Zgornjesavske doline.

Resnica Edija Šelhausa

Do zdaj je dogodek opisal Edi Šelhaus v knjigi Stotinka sreče leta 1980. Zapisal je, da so nemški policisti že v zraku postrelili letalce, ki so izskočili s padali, in da so se »padala /.../ bližala tlom prelepe slovenske zemljice pod Poncami, na njih pa so bingljala trupla nesrečnih mladeničev. Toda ne vseh. Enega so dobili v Martuljku, drugi je obvisel ranjen na smreki blizu Loga. Pokončali so ga in ga potegnili z drevesa. Bil je črnec. Kot se še spominjajo nekateri prebivalci tega kraja, so bili mrtvi vsi razen enega, ki so ga Nemci odpeljali na Jesenice.«

Raziskovalca sta z izčrpno raziskavo ugotovila, da glavni podatki, ki jih je objavil Šelhaus, niso resnični. Letalcev je bilo devet, šest jih je dogodek in vojno preživelo. Nemci niso streljali na padalce v zraku, noben ni bil črnec. Eden je bil pri spustu na tla hudo ranjen in je zatem umrl. Nemci so ustrelili dva, vendar, ko so ju zajeli na tleh. Ustrelili naj bi ju zaradi gangsterskih zračnih napadov na nemške žene in otroke.

Prešernove proslave na Dunaju in v Gradcu

Damir Globočnik je pod naslovom Prešeren, dunajska Slovenija in graški Triglav raziskal Prešernove proslave, ki so jih organizirali slovenski študentje na Dunaju in v Gradcu v letih 1864 do 1900. Opozarja na naraščanje Prešernovega pomena v drugi polovici 19. stoletja. Prešeren je v petdesetih letih 19. stoletja moral tekmovati z Valentinom Vodnikom, konec 19. stoletja pa je že imel status največjega slovenskega pesnika. Dunajski in graški študentje so bili med prvimi, ki so dali prednost Prešernu pred Vodnikom. Na Dunaju je bila prva slovesnost v Prešernov spomin prirejena leta 1864, v Gradcu leta 1866. Na Dunaju je največ Prešernovih slovesnosti priredilo akademsko društvo Slovenija (ustanovljeno 1869), v Gradcu pa dijaško društvo Triglav (ustanovljeno 1875). Avtor je predstavil programe posameznih Prešernovih slovesnosti ter naštel odličnike in predstavnike drugih slovanskih društev, ki so se jih udeleževali. Navedel je poudarke v slavnostnih govorih in nekatere odzive na slovesnosti ter opozoril na dokaj nekritično poročanje o narodnih prireditvah.

Vpogled v svet plemstva v Kopru leta 1429

Dušan Mlacović je pod naslovom Inventar rodbine Brate (Bratti) iz Kopra iz leta 1429 podal vpogled v svet plemstva največjega poznosrednjeveškega urbanega središča na Slovenskem. Marija Waukonig je pod naslovom Ivan Žolger: ustavni pravnik, minister brez listnice, delegat objavila prispevek k transformaciji elit v pozni Habsburški monarhiji.

Ilse Reiter-Zatloukal je osvetlila državljanstvo bosansko-hercegovskih uradnikov pred in po prevratu leta 1918 s posebnim poudarkom na njihovem prehodu v avstrijsko državno službo in njihovih pravicah do plače in pokojnine. Ante Bećir je objavil prispevek Sledenje frakcijam in spopadi za oblast v poznosrednjeveškem Trogirju. Radenko Šćekić in Aleksandar Ćuković pišeta o politični tranziciji v Črni gori od leta 1989 do 2010.

Prva habsburško-beneška vojna

V Zgodovinskem časopisu, v številki 3–4 (2024) so objavili sedem prispevkov. Neva Makuc je v prispevku Prva habsburško-beneška vojna in dnevnik Leonarda Amasea iz obdobja 1508–1510 preučila zgodovino čustev na osnovi obsežnega in vsebinsko zelo bogatega dnevnika Leonarda Amasea iz obdobja med letoma 1508 in 1510. Gre za obdobje prvega habsburško-beneškega spopada kot dela t. i. velike vojne za Italijo. Preko poglobljenega kritičnega branja vira in upoštevanja avtorjevega dojemanja takratnega vojnega stanja in groženj je mogoče raziskovati čustvene vidike na posredni in neposredni ravni. Do izraza je prišla avtorjeva nenehna pozornost do izbruha, eskalacije ali pomiritve konflikta, kar je odražalo njegovo globoko zaskrbljenost ali strah pred vojno in njenimi posledicami ter stalno upanje na mir.

Gospodarsko poslovanje škofa Tomaža Hrena s podložniki

Nina Ošep je raziskala poslovanje ljubljanskega škofa Tomaža Hrena (1597/99–1630) z gornjegrajskimi podložniki na začetku sedemnajstega stoletja. Preučila je predvsem preplet škofovske vloge s funkcijo zemljiškega gospoda. Analizirala je obsežno arhivsko gradivo, shranjeno v treh arhivih v Avstriji in Sloveniji, kot so sodni procesi gornjegrajskega gospostva, Hrenovi koledarji, Hrenova podložniška dnevnika in temeljili urbar gornjegrajskega gospostva z začetka 17. stoletja.

Rezultati kažejo na močno vpetost Hrena v vodenje in nadzorovanje gospostva ter na njegovo obsežno osebno poslovanje z gornjegrajskimi podložniki, v raznolikih pravnih in gospodarskih zgodovinskih kontekstih. Primeri obravnavanih tem so škofovo izvajanje in vodenje patrimonialnega sodstva, njegovo prizadevanje za boljši vpogled v gospodarsko osnovo podložnih kmetij, soočanje s kmečkim uporom v letih 1602–1607, delovanje na področju dajatev in urejanje posestnih vprašanj.

Boj za šolo na Travi na obrobju Kočevske

V zadnjih desetletjih 19. stoletja se je v luči širjenja nacionalne ideje začel proces nacionalne diferenciacije v dvojezičnih vaseh na obrobju Kočevske. Dvojezično podeželsko prebivalstvo, ki je doma govorilo v kočevarskem, molilo pa v kranjskem oziroma slovenskem jeziku, se je bilo spričo akcij nacionalističnih aktivistov in zahtev civilne administracije primorano opredeliti za Nemce ali Slovence. V prispevku Boj za šolo na Travi. O nacionalni diferenciaciji na obrobju Kočevske v zadnjih desetletjih 19. stoletja se je Jan Bernot na orisani proces ozrl skozi mikroštudijo, osredotočeno na tozadevni vpliv šolske problematike v občini Trava.

Začetke bilateralne zunanje pomoči ZDA

Robin Dolar piše o zgodovini skozi periodizacijo (pojem pozne predmodernosti). Jan Lhoták je osvetlil meščanstvo in častno meščanstvo v habsburški monarhiji od leta 1848 do 1918 (častne kategorije ali polja političnih konfliktov?). Janez Mlinar in Tone Smolej sta predstavila Ljudmilo Štrekelj, pozabljeno prvo slovensko doktorico zgodovine. Gašper Gabrijelčič je raziskal začetke bilateralne zunanje pomoči ZDA (Marshallov načrt – zlati standard za sodobno zunanjo pomoč?). Rok Stergar je prispeval zapis o Walterju Lukanu, zgodovinarju dunajske šole (ob njegovi osemdesetletnici), Andrej Nared pa o Emi Umek ob njeni 95-letnici.