Borut Korun: Pradomovina Slovanov

Po Samovi smrti je slovanska plemenska zveza spet razpadla na manjše tvorbe, iz kateri je tudi nastala /trideseta leta 7. stoletja/. Med njimi je bila slovenska kneževina Karantanija. Nastala je gotovo kmalu po naselitvi Slovanov severnega naselitvenega toka, ki so prihajali pod vodstvom svojih knezov. Karantanijo je omenjal frankovski kronist Fredegar, ki je njene prebivalce označil za Vende. Tako Karantanci kot Karniolci sta eksonima, kar pomeni ime, ki ga nekemu ljudstvu dajo tujci. Ljudje v Alpah so se gotovo imenovali Slovenci, ime, ki so ga uporabljali tudi ljudje slovenskega rodu zunaj Karantanije.

Ime Slovenec, Slovenka, pridevnik slovenski

Ime Slovenec, Slovenka, pridevnik slovenski in svojo domovino Slovensko (ne Slovenija) uporabljamo skupno tako Slovaki kot Slovenci. (Tudi Slovenci poznamo oblike, kot so: na Koroškem, na Gorenjskem, na Slovenskem.) Ker je skupna obema ljudstvoma, lahko izhaja najmanj iz časov, ko med današnjimi Slovenci in današnjimi Slovaki še ni bilo bistvenih jezikovnih razlik. Imenu Slovenec, prav tako pa krajevnemu imenu Slovensko, lahko torej sledimo v pradomovino. Tujci so uporabljali tudi latinsko ime Marca Vinedorum. Izraz marca je bil sicer frankovski in je pomenil mejno deželo. Marca Vinedorum je torej mejna dežela, v kateri prebivajo Vindi, Vendi oziroma Slovenci.

Krajina (Kranjska) je bila za Karantanijo obmejno območje, mejna dežela

Carniolo Gorenjsko (Malo Karnijo) omenja Pavel Diakon (torej šele v 8. stoletju), a samo kot pokrajino, »domovino Slovencev«. Slovenci gotovo dolgo niso vedeli, da se pokrajini, kamor so se naselili, v latinskih virih imenujeta Karantanija oziroma Karniola. Kontinuiteto teh imen so ohranjali samo viri pozne antike, katerih avtorji o prihajajočih Slovanih, njihovi notranji delitvi in njihovih plemenskih imenih niso nič vedeli. Poznejši imeni Kranjska in Kranj prihajata iz slovenske besede krajina, pokrajina. Isto kar je označevala frankovska »marca«. Gre za isto mejno pokrajino, tako kot je bila na primer mejna Ukrajina. Ta »Krajina« je mejila na ozemlje, kjer je bil prevladujoč avarski politični vpliv. Zaradi tega je bila mejna pokrajina, prehodno ozemlje. Konec civiliziranega sveta. Po propadu Avarov so za kratek čas vlogo »sovražnika«, zaradi katerega je bila potrebna (vojna) krajina, prevzeli Bolgari, pozneje Madžari in za njimi mnogo pozneje še Turki. Krajina (Kranjska) je bila torej vso preteklost za Karantanijo obmejno območje, mejna dežela. Mejna je tudi Štajerska, Štajerska marka, Steiermark, ki pa je takrat tako ali tako bila del Karantanije. In ko so jo od­cepili od Karantanije, se je to zgodilo tudi zaradi njene mejnosti in potreb po obrambni organiziranosti.

Še najbolj pristno pa nam o tem priča ime najbolj mejne slovenske krajine, Bele krajine. V tem primeru se je njeno ime ohranilo nespremenjeno – »krajina«.

Kako daleč je Karantanija segala na jug, v današnjo Slovenijo?

Karantanija je gotovo obsegala vse ozemlje avstrijske in slovenske Koroške, pa tudi oba dela Štajerske, razen vzhodnih ravninskih predelov. Razen tega je segala nekoliko v današnjo Spodnjo Avstrijo, na jugozahodu ob Dravi pa je mejila na ozemlje današnje vzhodne Tirolske.

Neodgovorjeno pa ostaja vprašanje, kako daleč je Karantanija segala na jug, v današnjo Slovenijo? Herwig Wolfram ni dvomil, da je bila vsa slovenska Štajerska vse do Save del Karantanije. Kaj pa drugi deli današnje Slovenije? Je Karantanija obsegala tudi današnjo Gorenjsko ali še druge dele poznejše Kranjske?

Arheolog Jožef Kastelic je zapisal (Slovanska nekropola na Bledu): »Blejska skupina ketlaške kulture ne more pripadati nobeni drugi etnični skupini kot edino starim Slovencem. Videti pa je, da je bil Bled razmeroma močna slovenska postojanka in je moral imeti v okviru posavskega območja Slovenije precej vodilno vlogo. Njegove tipološke zveze kažejo najtesneje na Koroško in vzhodno Avstrijo v tedanja slovenska območja. V to smer so šli vsekakor tudi njegovi ožji politični interesi, katerih jedro je bilo na slovenskem Koroškem.«

Gorenjska je bila povezana s Karantanijo

Gorenjska je bila po Kasteličevih strokovnih dognanjih tako v kulturnem kot političnem smislu povezana s Karantanijo. V nobenem pogledu ni sodila v ozemlje, ki bi ga obvladovali Avari. Slovenci, tako na Gorenjskem kot na današnjem avstrijskem ozemlju, se niso naslanjali na avarsko in bizantinsko, ampak na zahodno kulturno tradicijo. Tudi arheologinja Paola Korošec je južno mejo ketlaške kulture, torej mejo kulture karantanskih Slovencev, postavila na Savo. Če bi velik del poznejše Grofije ob Savi, predhodnice Kranjske, obvladovali Avari, bi bilo razumno na njenem ozemlju pričakovati najdbe, ki bi sodile v panonsko, belobrdsko kulturo. Na ozemlju Gorenjske tudi niso našli nobenih sledov avarske naselitve, njihovih utrdb ali grobov.

Drava je tekla po sredi Karantanije

Da je Karantanija segala globoko v današnjo Slovenijo, kaže tudi besedilo odločbe Karla Velikega, po kateri naj bi reka Drava razmejila cerkveno oblast med Salzburgom severno od nje ter Oglejem na jugu. V odloku je zapisano, da »Drava teče po sredi Karantanije« (Dravus fluvius, qui per mediam illam provinciam currit). Če je Drava tekla po sredi Karantanije, je ta seveda morala obsegati tudi velike dele južno od Drave, torej v današnji Sloveniji. Tudi samemu Herwigu Wolframu se je s tem v zvezi zapisalo (Conversio, stran 275), da je Karel Veliki razdelil Karantanijo (Karantena provincia) med Oglej in Salzburg. Bolj neposredno ne bi mogel povedati, da je Karantanija segala daleč na jug, mogoče vse do današnje slovensko-italijanske meje. Vsekakor, in to priznavajo tudi avstrijski zgodovinarji, pa je obsegala vso slovensko Štajersko, a brez panonskih ravnin. Najtrdnejši argument za trditev, da je bil slovenski prostor na obeh straneh Savinjskih Alp in Karavank enoten, pa je obstoj kosezov in njihovih naselbin z imeni, kot so Koseze ali Kasaze.

Kosezi so bili značilni za kneževino Karantanijo

»Posebno, zelo občutljivo in še ne razrešeno vprašanje družbene zgodovine alpskih Slovanov in s tem tudi Karantancev predstavljajo kosezi. So izrazita alpskoslovanska posebnost, saj se kraji, kjer so živeli, ali naselbine, ki s svojim imenom spominjajo nanje, nahajajo med zgornjo Anižo na severu in Kolpo na jugu, torej na prostoru alpskoslovanske kolonizacije.«

Tako je napisal zgodovinar Peter Štih (Na stičišču svetov, str. 42), ki ne zamudi nobene priložnosti, ko bi slovensko preteklost lahko prikazal kot »nezgodovino« (izraz nezgodovina sem si izposodil od Igorja Grdine). Če je bila posebna privilegirana družbena plast kosezov značilna za kneževino Karantanijo in samo zanjo (kot je ugotovil že zgodovinar Bogo Grafenauer) in če koseške naselbine najdemo marsikje na slovenskem ozemlju, potem je edini možni odgovor, da je slovenska Karantanija segala tudi v te dele današnje Slovenije. Da je bila Karantanija večja od ozemlja, ki ji ga danes »dovolijo imeti« avstrijski in naši zgodovinarji, pa so vedeli že v 19. stoletju!

Karantanija je bila jedro Slovencev

V zbirki Die österreichisch-ungarische Monarchie in Word und Bild iz leta 1891 (Avstro-ogrska monarhija v besedi in sliki) v zvezku, namenjenem deželama Koroški in Kranjski, na strani 326 piše tudi o zgodovini Slovencev. Avtor besedila je omenil pomoč, ki so jo nudili knezu Borutu proti Avarom Bavarci, in posledice tega dejanja.

»Diese wird in wirksamer Weise geleistet, allein hiedurch die bairische Oberhoheit über Karantanien, wie nun das Kernland der Slowenen in ehemaligen Noricum gennant wurde und welches auch den gröβten Theil unseres heutigen Krain umfaβte, begründet und zugleich Christianisierung der karantanischen Slowenen durch die Kirche von Salzburg angebahnt.«

(V prevodu: Ta pomoč je bila uspešna, bila pa je osnova za bavarsko prevlado nad Karantanijo, kakor so imenovali jedro Slovencev v nekdanjem Noriku, ki je obsegalo tudi večji del naše sedanje Kranjske. Omogočila je tudi, da je Salzburška cerkev pokristjanila karantanske Slovence.) Pisec tega citata omenja Karantance kot del slovenskega ozemlja. Še več: Karantanija naj bi bila jedro Slovencev, obsegala pa je tudi večji del sedanje Kranjske.

Tudi dr. Josip Gruden, ugledni slovenski zgodovinar, je menil, da je bila Karantanija večja, kot jo zdaj prikazujejo (str. 72): »... namreč Karantanija, ki je obsegala sedanje Koroško, Kranjsko, Štajersko (razen vzhodnega roba), Pustriško dolino na Tirolskem, solnograški Lungau in južni kos sedanje Spodnje Avstrije.«

Karantanija je bila velika in močna državna tvorba

Da je bila Karantanija velika in močna državna tvorba (takrat sicer del Samove zveze), potrjuje tudi naslednji dogodek. Leta 631 je v avarski plemenski zvezi, ki je bila sestavljena iz različnih azijskih plemen, prišlo do spora. 9.000 Bolgarov se je po spopadih umaknilo na Bavarsko, ki je bila pod pokroviteljstvom Frankovske države. Frankovski kralj Dagobert je Bavarcem ukazal, naj pobegle Bolgare ubijejo. Le 700 jih je ušlo pokolu. Zbežali so, tako piše Fredegar, v »Marco Vinedorum« k slovenskemu knezu Valuku, pri katerem so ostali nekaj let. Valuk se očitno ni bal niti Frankov niti Avarov in je Bolgarom nudil zatočišče. To ne bi bilo mogoče, če bi Karantanija obsegala samo Celovško kotlino in nekaj redko naseljenih alpskih dolin.

O Karantaniji po Samovi smrti ne vemo veliko, v zgodovino je »stopila« zopet v prvi polovici naslednjega stoletja, okrog leta 725, ko so slovenske čete napadle bavarsko ozemlje in porušile in uničile samostan v bavarskem (zdaj avstrijskem) Bischofshoffnu.

Borut Korun: Slovenci ali Hrvati?