Na oboje je v pozdravnem in hkrati zahvalnem govoru vsem, ki so prispevali pri tem praznovanju, spomnil domačin Igor Štebe, tudi komendski podžupan in zelo uspešen lastnik podjetja Tesarstvo Štebe v isti vasi.

Obiskovalce jubilejne slovesnosti je pozdravil domačin Igor Štebe, komendski podžupan in zelo uspešen podjetnik. FOTO: Jožef Pavlič

Spomnil se je tega, kar je bilo prednikom sedanjega rodu Žejcev v ponos, posebej vaška kapelica Svete družine iz leta 1911, za katero je kipe izdelal kamniški podobar in kipar Franc Ksaver Tončič. 

Kipe Svete družine je leta 1911 izdelal kamniški kipar Franc Ksaver Tončič. FOTO: Jožef Pavlič

Kapelica je bila nazadnje obnovljena leta 2004, mimo nje vozeči tovornjaki, avtomobili in druga vozila po zelo prometni cesti Vodice-Žeje-Moste pa so naredili svoje, tako da je bila nujno potrebna temeljite obnove. Obnovljeni sakralni objekt je 26. septembra 2004, kot tudi tokrat, blagoslovil komendski župnik Zdravko Žagar.

Komendski župnik Zdravko Žagar blagoslavlja obnovljeno kapelico Svete družine v Žejah. FOTO: Jožef Pavlič

Vsem, ki so jo obnovili in prispevali k temu, se je Igor Štebe toplo zahvalil. Posebej sosedi Ceciliji Uranič (Andrejevi mami), ki že od leta 1988 zelo vestno skrbi zanjo.

Za kapelico že desetletja skrbi soseda Cecilija Uranič. FOTO: Jožef Pavlič

Zahvalil se je tudi »prijateljem Žej«, ki so se tega dne zbrali, da bi praznovali skupaj z Žejci. Med njimi znameniti pevec Oto Pestner (njegov oče je stanoval v sosednjih Mostah), ki rad pride in zapoje ob vsakoletnih postavitvah živih jaslic v vasi. Prav tako humorist, radijski in televizijski voditelj Franc Pestotnik – Podokničar, ki so mu Žejci zaupali vodenje programa tokratne slovesnosti.

 Vse je navdušil izjemen pevec Oto Pestner. FOTO: Jože Pavlič

Program prireditve je dovršeno povezoval Franc Pestotnik - Podokničar. FOTO: Jožef Pavlič

Začela se je z igranjem državne himne Godbe Komenda pod vodstvom kapelnika Petra Šale; omenjena godba je tudi sklenila slovesni del prireditve.

Na začetku in koncu slovesnosti je igrala Godba Komenda. FOTO: Jožef Pavlič

Župnik Žagar je ob blagoslovitvi lepo obnovljene kapele Svete družine opozoril, kaj vse se hudega dogaja s slovensko družino danes, kakšne nevarnosti se zgrinjajo nanjo in kako zahtevni časi so pred njo. Pozval je k njeni zaščiti in obrambi. Navzoče je povabil k molitvi zanjo, kajti »brez Božje pomoči ne bomo zmagali«.

Pomembnega zgodovinskega dogodka se je udeležilo veliko ljudi. FOTO: Jožef Pavlič

Pogled v zgodovino vasi, njene prve tri omembe, pa še dlje, ko je bila blizu vasi rimska »villa rustica«, po izročilu pa tudi prva cerkev v komendski župniji, za časa Petra Pavla Glavarja pa tudi lastna godba, je odstrla domačinka Ana Vidmar. Povedala je, da so Žeje prvič omenjene leta 1322 (po vsej verjetnosti so starejšega datuma), ko je »vitez Konrad iz Velikovca prodal mekinjskim nunam svojo kmetijo v Žejah«. Te »nune« so bile klarise.

Zgodovino Žej je predstavila domačinka Ana Vidmar. FOTO: Jožef Pavlič

Omenila je, da je najstarejše zapise o nekdanjih Žejah, pa tej vasi vse do danes, zbral Jožef Pavlič iz sosednjih Suhadol, ki letos prav tako praznujejo 700. obletnico prve pisne omembe (lani umrli domačin pesnik, pisatelj in literarni zgodovinar prof. France Pibernik je celo napisal knjigo o svoji rodni vasi z naslovom Suhadole), izbor iz njih je za prireditev naredil znani kulturni delavec Tone Ftičar iz Mekinj pri Kamniku.

Gradiva je toliko, da bo v prihodnjem letu mogoče celo izšla monografija o vasi, je povedala Vidmarjeva, ki se je v točki Družinski trio Rojc (vokalnemu tercetu s harmoniko) pridružila pevki Anici Smrtnik, pevcu Primožu Štebetu, njen brat Peter Vidmar pa je igral na harmoniko, kot tonski tehnik pa skrbel tudi za glasovno in glasbeno primerno uravnano prireditev. Pevke so zapele, harmonikar pa je vse navzoče s tem glasbilom »povzdignil« na Avsenikov Roblek, z njega pogledal na Megle v kotanjah, jih pozval Prijatelji, ostanimo prijatelji.

Poje in igra vokalni tercet s harmoniko (družinski trio Rojc). FOTO: Jožef Pavlič

Domačini so poskrbeli tudi za posebno presenečenje. Kot prvo, pevski in recitatorski nastop otrok, ki sta jih na to pripravila zakonca Janez in Špela Štebe. Najprej so recitirali pesem Ele Peroci Tu pri nas v majhni vasi, nato zapeli pesem Prijateljska, ki je spomnila na nekdanje druženje in prijateljevanje pa tudi medsebojno pomoč vaščanov, kot tretjo pa recitirali pesem Žejam, ki sta jo za tokratni praznik napisala prav Janez in Špela Štebe. Mogoče se bo zanjo celo našel skladatelj?

Žejski otroci pod vodstvom Špele Štebe recitirajo njeno in moževo (Janezovo) pesem o Žejah. FOTO: Jožef Pavlič

Žejski otroci so presenetili s petjem in recitacijama. FOTO: Jožef Pavlič

Pevski nastop velikega slovenskega pevca, komponista, aranžerja in glasbenega producenta Ota Pestnerja ni bil posebno presenečenje, prej zaradi njegove povezanosti z Žejci, zlasti Igorjem Štebetom, pričakovana dodana velika vrednost, je pa vse dvignil na noge, še bolj pa v višave, s sijajno zapetimi pesmimi Z roko v roki, Vse je lepše, ker te ljubim, Glejte že sonce zahaja, Trideset let in To je življenje. Povedal je, da je zadnja pesem nastala po srčnem infarktu, ki ga je doživel in, k sreči, preživel. Navzoče je opomnil: Vsi imamo samo eno življenje. Ne zapravimo ga!«

Marija Špehonja in Marija Pirnat sta skrbeli, da je bilo na mizah okusno pecivo. FOTO: Jožef Pavlič

Na koncu se je moderator slovesnosti Franc Pestotnik – Podokničar zahvalil vsem, ki so prišli na jubilejno slavje. Tistim, ki so posebej prispevali k njemu, zlasti podžupan Igor Štebe, ter prav vse povabil k pogostitvi. Na voljo je bila pijača vseh vrst, kajti ob dolgem sedenju na klopeh sredi oktobra človeka že začenja mraziti.

Iz Žej ni nihče odšel žejen. FOTO: Jožef Pavlič

Da ga ne bi, so obiskovalci dobili potrebno telesno moč, so poskrbele prizadevne žejske gospodinje z zelo okusnim pecivom in krofi. Tako so se številni obiskovalci še dolgo zadržali v prazničnem razpoloženju in, po stari navadi, prijaznem pomenku. Vaščani Žej pa bodo še dolgo pomnili enkratno slovesnost, ki se bo mogoče ponovila šele čez sto let, spodbudila pa naj bi tudi sosednje »Skadovce« in Nasovčane, da jim sledijo.