Zidu žalovanja v Jeruzalemu, najpomembnejšega kraja judovstva, v nasprotju s splošnim prepričanjem ni dokončal Herod Veliki (ok. 73-4 pred Kristusom). Najnovejša izkopavanja pri nekem antičnem osuševalnem prekopu pod gradbiščem so na dan prinesla rimske kovance iz let 17/18 po Kristusu. Po novi najdbi sodeč je bila gradnja zidu torej dokončana najmanj dvajset let po Herodovi smrti, ki sicer velja za graditelja judovskega templja. Najnovejša dognanja so minulo sredo v Jeruzalemu predstavili izraelski arheologi.

Znanstvenika Eli Shukron z izraelskega urada za antična izkopavanja in Ronny Reich z univerze v Haifi sta pri svojih izkopavanjih ob osuševalnem prekopu odkrila judovsko obredno kopel, t.i. mikve, in sedemnajst bronastih kovancev. Med najdbami so še tri oljne svetilke iz prvega stoletja po Kristusu.

Po navedbah arheologov raziskave potrjujejo, da Herod Veliki ni bil graditelj zahodnega podpornega zidu na območju templja. Štirje izmed najdenih kovancev so bili skovani v času rimskega prefekta Valerija Grata. Ta je provinco Judejo upravljal med leti 15 in 26 po Kristusu in je bil predhodnik Poncija Pilata.

Z izraelskega urada za antična izkopavanja so sporočili, da nove najdbe potrjujejo zapiske judovskega zgodovinarja Jožefa Flavija, po katerih naj bi bila gradnja templja končana v času vladavie Heroda Agripe II., ki je vladal med leti 50 in 70 po Kristusu.